Atlas V(401)
Atlas V s sondo New Horizons

Atlas V je raketa nosilka za enkratno uporabo družine Atlas. Z njimi je prej operiralo letalsko podjetje Lockheed Martin, zdaj operira z njimi družba United Launch Alliance, ki je partnerstvo Lockheed Martina in Boeinga. Raketa Atlas V uporablja za prvo stopnjo ruski raketni motor RD-180, ki je manjša izpeljanka motorja RD-170. Drugo stopnjo - Centaur poganja ameriški raketni motor RL10 na tekoč vodik in tekoči kisik. RD AMROSS dobavlja motorje RD-180, Aerojet Rocketdyne pa RL10 in stranske potisnike »boosterje« na trdo gorivo, ki jih uporabljajo nekatere izpeljanke.

Po navadi ima tovor premer 4 ali 5 metrov različnih dolžin. Tudi tovore s premerom 7,2 metra in dolžino do 32,3 so namerevali izstreliti s to raketo.[1]

Raketa ima skoraj popolno zgodovino izstrelitev, od 43 je bilo uspešnih 42 in ena delno uspešna. 15. junija 2007 se je zgornja stopnja Centaur ustavila 4 sekunde prehitro in postavila satelit v malo nižji tir.[2][3]

Atlas V je najnovejši član v družin Atlas. V primerjavi z Atlas III je veliko novosti in drugačnih tehnologij:

  1. uporabili so na novo razviti motor RD-180 z dvema zgorevalnima komorama in dvema potisnima zvoncema, gorivo je kerozin in tekoči kisik, ni več t. i. »1.5 stopnje»[4]
  2. Premer glavne stopnje so povišali s 3,0 metrov na 3,8 metrov. Novo gorivo je potrebovalo večji tank za tekoči kisik
  3. Tanki za prvo stopnjo ne uporabljajo več nerjavečega jekla za t. i. »balonsko« konstrukcijo. Tanki so zgrajeni iz izogridnega aluminija in so stabilni, ko niso pod tlakom
  4. Uporaba aluminija, ki ima večjo termalno prevodnost kot nerjavno jeklo, potrebuje zato poliuretansko izolacijo za tank s tekočim kisikom

Atlas V je razvilo podjetje Lockheed Martin Commercial Launch Services, kot del zahteve VL ZDA (USAF) za EELV (Evolved Expendable Launch Vehicle). EELV pomeni nosilno plovilo za enkratno uporabo. Rakete izstreljujeo s Cape Canaverala na Floridi in letalsko/vesoljsko bazo Vandenberg. Lockheed Martin ponuja tudi raketo za komercialne izstrelitve.[5]

Prvi Atlas V so izstrelili 21. avgusta 2002, vsi uspešni razen anomalije leta 2007. Osrednji motor CCB (Common Core Booster) poganja en motor RD-180, možno je pri straneh pritrditi 5 potisnikov (boosterjev) na trdo gorivo. CCB je 3,8 metra v premeru in 32,5 metra dolg. Uporablja 284.450 kilogramov propelanta, ki je kerozin (RP-1) in tekoči kisik. CBC deluje približno 4 minute in proizvaja 4 MN potiska (860.000 funtov). Če so uporabljeni dodatni potisniki na trdo gorivo, proizvaja vsak 1,27 MN (285.500 funtov) potiska 94 sekund in se potem loči od rakete.

Zgornjo stopnja Centaur uporablja kriogenična propelanta tekoči vodik in tekoči kisik. Poganja jo eden ali dva Aerojet Rocketdyne RL10A-4-2 motorja, vsak razvija 99,2 kN (22 300 funtov) potiska. INU (inertial navigation unit) ponuja inercialno navigacijo in kontrolira pritisk v tanku in pretok goriva. Motorji se lahko ponovno zaženejo, tako je možno "parkiranje" v NZO in potem čez nekaj časa zagon motorje v geostacionarno transferno orbito - GTO.[6][7]

Leta 2013 je bila cena Atlasa V za istrelitev v GTO vključno z vsemi storitvami okrog 223 milijonov dolarjev. [8] Atlas V ni konkurenčen na komercialnem trgu, kjer so cene okrog 100 milijonov v GTO.[9]

Atlas izstreljuje satelite v več orbit nizkozemeljsko, srednje zemeljsko, večina pa v geostacionarno.

Razmišljajo tudi o izstrelitvi verzije - Atlas V CTS (Crew Transportation System) s človeško posadko.

Leta 2006 je ULA ponudila HLV verzijo (Heavy Lift Vehicle), ki bi znatno povečala tovor. Uporabljal bi 3 CBC skupaj in bi lahko dvignila 29 400 kg (64 816 funtov) v NZO. Okrog 95% delov za HLV je že letelo na Atlas V, kar bi zmanjšalo stroške razvoja.[10][11]

Karakteristike

Dodatni potisniki(boosterji) (ne Heavy verzija) - Aerojet Rocketdyne

Dodatni potisniki(boosterji) (Atlas V Heavy (5HX) (predlagana)) - Atlas CCB

Prva stopnja - Atlas CCB

Druga stopnja (Atlas V XX1) - Centaur

Druga stopnja (Atlas V XX2) - Centaur

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ »Atlas V Launch Services User's Guide« (PDF) (v angleščini). Centennial, CO: United Launch Alliance. Marec 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. maja 2013. Pridobljeno 4. decembra 2011.
  2. ↑ »NRO satellite successfully launched aboard Atlas V« (PDF) (tiskovna objava). NRO. 15. junij 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. februarja 2013. Pridobljeno 27. februarja 2014.
  3. ↑ »NROL-30 launch update« (PDF) (tiskovna objava) (v angleščini). NRO. 18. junij 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. februarja 2013. Pridobljeno 27. februarja 2014.
  4. ↑ »Atlas V Launch Services User's Guide« (PDF) (v angleščini). United Launch Alliance. Marec 2010. str. 1-5 do 1–7. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. marca 2012. Pridobljeno 27. februarja 2014.
  5. ↑ »Lockheed Martin Ready For Launch Of Intelsat 14 Spacecraft« (v angleščini). Lockheed Martin. 11. november 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. decembra 2011. Pridobljeno 27. februarja 2014.
  6. ↑ »Evolved Expendable Launch Vehicle«. Marec 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2014. Pridobljeno 27. februarja 2014.
  7. ↑ Birckenstaedt, Bonnie; Kutter, Bernard F.; Zegler, Frank (2006). »Centaur Application to Robotic and Crewed Lunar Lander Evolution« (PDF). American Institute of Physics. str. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. maja 2013. Pridobljeno 27. februarja 2014.
  8. ↑ »CONTRACT RELEASE : C12-016: NASA Awards Launch Contract For Goes-R And Goes-S Missions«. NASA. Pridobljeno 21. aprila 2013.
  9. ↑ Stephen Clark (24. november 2013). »Sizing up America's place in the global launch industry«. Spaceflight Now. Pridobljeno 25. novembra 2013.
  10. ↑ National Security Space Launch Report (PDF). RAND Corporation. 2006. str. xxi.
  11. ↑ National Security Space Launch Report (PDF). RAND Corporation. 2006. str. 29.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Atlas
Kategorija