Premonosna ploskev je ploskev na kateri lahko v vsaki točki ploskve potegnemo premico, ki v celoti leži na ploskvi. Najbolj znani zgledi so ravnina in ploskvi površine valja in stožca. Ostali zgledi so še stožčaste ploskve prava konoida, helikoid in tangentno nastala krivulja gladke prostorske krivulje.
Premonosno krivuljo lahko vedno opišemo kot množico točk, ki jih dobimo z gibanjem ravne črte. Na ta način dobimo stožec tako, da ostane ena točka črte (premice) na miru, druga pa se giblje po krožnici.
Ploskev je dvojno premonosna, če skozi vsako točko obstojata dve različni premici, ki v celoti ležita na ploskvi. Takšni ploskvi sta hiperbolični paraboloid in enodelni hiperboloid. Ravnina je edina ploskev, na kateri lahko v vsaki točki narišemo tri premice.
»Gibajoče se« premice pomenijo, da ima premonosna ploskev parametrično obliko enako
kjer je
je točka, ki sledi krivulji ležeči na ploskvi
dobimo premonosno ploskev, ki vsebuje Möbiusov trak.
Lahko pa tudi premonosno ploskev parametriziramo z
kjer sta
Zavita ploskev je tista ploskev, ki jo lahko razvijemo v ravnino brez trganja ali raztezanja. Kadar zavita ploskev leži v trirazsežnem evklidskem prostoru in je kompletna, potem je premonosna. Obratno pa ni vedno res.
V algebrski geometriji so premonosne ploskve definirane kot projektivne ploskve v projektivnem prostoru, ki vsebuje premico skozi vsako dano točko.
Premonosne ploskve se pojavljajo tudi v Enriques-Kodairovi razvrstitvi projektivnih kompleksnih ploskev, ker je vsaka algebrska ploskev, ki ima Kodairovo razsežnost −∞, tudi premonosna ploskev.