maj - Rimsko-nemški cesar Friderik II. pod krinko prečka dobro zastražene alpske prelaze z namenom, da disciplinira svojega sina in nemškega kralja Henrika. To mu uspe in nesojeni kralj Henrik se mora odreči nemški kroni, nakar je aretiran in zaprt. Friderik II. za novega nemškega kralja imenuje najmlajšega mladoletnega sina Konrada, ki je hkrati že jeruzalemski kralj. Regent je seveda njegov oče, Friderik II.
15. julij - Cesar Friderik II. se poroči še v tretje. Tokrat z angleško princeso Izabelo, sestro Henrika III.
9. avgust - Papež Gregor IX. proglasi madžarskega vojvoda Kolomana, ki vodi križarsko vojno proti odpadniški Bosanski cerkvi, za bana Bosne. Verniki Cerkve, ki se je odtujila tako katolištvu kot pravoslavju se umaknejo v gore in gozdove ter začno z gverilskom bojevanjem proti križarjem. 1237 ↔
5. september - Umrlega vojvodo Brabanta Henrika I. nasledi Henrik II.
Severnonemško mesto Oldenburg prevzame zakone[1] mesta Lübeck, korak v postopnem oblikovanju trgovsko-politične zveze Hansa.
Hiberno-normanski plemič Richard Mor de Burgh zbere vojsko irskih normanskih baronov in izvede invazijo na irsko kraljevino Connacht ter izžene kralja Felima O'Connorja.
Po umrlem iure uxoris boulognjskem grofu Filipu I. grofijo Boulogne ponovno samostojno vodi dedinja Matilda II.
Bolgarski car Ivan Asen II. in nikejski cesar Ivan III. Dukas Vatac se s poroko njunih pomladkov sorodstveno povežeta. Pravoslavni patriarhi privolijo v ustanovitev Bolgarskega patriarhata.
Ifrikija: Abu Zakarija, ustanovitelj dinastije Hafsidov, razširi oblast na vzhodni Magreb (današnjo obalo Alžirije).
Magreb: berberski vojščak Jagmurasan ibn Zajan začne z vojno proti Almohadom - začetek dinastije Zajanidov kraljevine Tlemcen. 1556 ↔
Bitka pri Kirini, Mali: Sundiata Keita, kralj ljudstva Mandinka, premaga vojsko Soumaora Kantéja, kralja ljudstva Sosso. Zmaga Sundiata Keitaja je pomemben korak k ustanovitvi Malijskega cesarstva v zahodni Afriki (1235-1600).