Anarhizem

Smeri anarhizma
Anarho-kapitalizem
Anarho-kolektivizem
Anarho-komunizem
Anarhistični mutualizem
Anarho-sindikalizem
Anarho-punk ideologija
Ekološki komunizem
Individualistični anarhizem
Krščanski anarhizem
Libertarni socializem
Primitivizem
Tajnopisni anarhizem
Zeleni anarhizem


Anarhizem po svetu
Angleško govoreči svet
Anarhizem v Phoenixu
Anarhizem v Španiji
Kristijanija


Anarhizem v kulturi
Anarhistična ekonomija
Anarhizem in kapitalizem
Anarhizem in marksizem
Anarhizem in religija
Anarhistični simbolizem
Anarhizem in umetnost
Anarho-punk
Seznam umetniških del


Anarhizem v zgodovini
Haymarketški izgred
Maj 1968
Pariška komuna
Srečanje WTO 1999
Španska revolucija


Drugi članki
Anarhija
Anarhistični terorizem
Seznam anarhistov
Seznam organizacij


Povezane teme
Proti-globalizacija

Anarhija dobesedno pomeni odsotnost hierarhije. Izvirni grški izraz ἀναρχίᾱ je sestavljen iz osnov a(n) v pomenu »brez« in arkhe v pomenu »vladavine, prednosti v socialni hierarhiji«. Anarhija je že v starogrškem času postala sinonim za nered in kaos[1], v času, ko je francoska revolucija dosegla svoj vrhunec, pa je ta izraz v pejorativnem pomenu v svojem govoru pred konventom 10. maja 1793 npr. uporabil tudi Maximillien de Robespierre. [2] Pri tej uporabi je izraz anarhija sopomenka za politični kaos/nered, ki ga imenujemo anomija. V novejšem času se je izraz anarhija pojavil za označevanje anarhističnega reda in za označevanje odnosov med državami v teoriji mednarodnih odnosov. Izraz anarhija kot družba brez prednosti v socialni hierarhiji torej vsebuje vsaj tri možne pomene, pri čemer so si ti pomeni med seboj zelo nasprotujoči.

Trije možni pomeni besede anarhija

Besedo anarhija lahko uporabljamo v treh kontekstih:

Pojem anomija je smiselno razločiti od pojma anarhija. Ideal anarhistov je urejena družba, ki bi delovala na osnovi usklajenosti pogledov na red, kar ilustrira znameniti izrek Proudhona: »Najvišja popolnost družbe je v sozvočju med redom in anarhijo«[5]. Tu je anarhija mišljena kot odsotnost prisile, nadvlade med ljudmi. To pa je možno le v odsotnosti anomije, v popolni skladnosti med pojmovanji članov družbe o redu in medsebojnih razmerjih.

Viri in opombe

  1. McLean Iain (1996): The Concise Oxford Dictionary of Politics. Oxford University Press, Oxford, New York, str. 11.
  2. Lešnik Avgust (2000): Od despotizma k demokraciji: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma. Modrijan, ljubljana, str. 90.
  3. van Duyn Roel (1986): Poroka ljubezni in kreativnosti. Iz: Rizman Rudi (1986): Antologija anarhizma. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 639.
  4. Benko Vladimir (2000): Sociologija mednarodnih odnosov. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 128.
  5. V francoskem originalu: »La plus haute perfection de la société se trouve dans l'union de l'ordre et de l'anarchie«, Pierre-Joseph Proudhon: Qu'est-ce que la propriété ? (Kaj je lastnina?) - 1840