Avtocesta A1 | |
---|---|
![]() | |
![]() | |
Osnovni podatki | |
Skupna dolžina: 236,1 km | |
Čas izgradnje: 1970–2009 | |
Potek | |
Nadaljevanje ceste v Avstriji ![]() ![]() ![]() |
A9 |
![]() |
0,0 km |
![]() ![]() ![]() ![]() |
0,5 km |
![]() |
1,3 km |
![]() |
1,6 km |
![]() |
3,7 km |
![]() ![]() ![]() ![]() |
9,6 km |
![]() |
10,7 km |
![]() |
11,2 km |
![]() ![]() ![]() |
12,5 km |
![]() |
12,7 km |
![]() |
13,9 km |
![]() |
14,4 km |
![]() |
14,8 km |
![]() |
15,2 km |
![]() |
15,5 km |
![]() |
16,0 km |
![]() |
16,1 km |
![]() |
16,6 km |
![]() |
17,5 km |
![]() ![]() ![]() ![]() |
18,9 km |
![]() |
21,3 km |
![]() |
23,5 km |
![]() |
24,9 km |
![]() ![]() ![]() |
25,8 km |
![]() |
29,4 km |
![]() ![]() ![]() |
32,6 km |
![]() |
36,7 km |
![]() |
37,1 km |
![]() |
39,2 km |
![]() |
44,7 km |
![]() |
45,6 km |
![]() ![]() ![]() ![]() |
47,8 km |
![]() |
48,9 km |
![]() |
50,5 km |
![]() |
52,0 km |
![]() |
52,9 km |
![]() |
53,3 km |
![]() |
53,6 km |
![]() |
54,6 km |
![]() |
56,4 km |
![]() |
60,0 km |
![]() |
60,6 km |
![]() ![]() ![]() |
62,4 km |
![]() |
63,3 km |
![]() |
66,4 km |
![]() |
68,9 km |
![]() ![]() ![]() ![]() |
73,5 km |
![]() |
73,5 km |
![]() |
76,2 km |
![]() |
83,7 km |
![]() |
85,1 km |
![]() |
86,0 km |
![]() |
94,0 km |
![]() |
97,9 km |
![]() |
99,0 km |
![]() |
100,0 km |
![]() |
100,8 km |
![]() |
102,4 km |
![]() |
102,7 km |
![]() |
103,4 km |
![]() |
103,5 km |
![]() |
103,8 km |
![]() |
104,7 km |
![]() |
107,7 km |
![]() |
108,4 km |
![]() |
109,7 km |
![]() |
110,1 km |
![]() |
110,4 km |
![]() |
111,1 km |
![]() |
111,3 km |
![]() |
112,3 km |
![]() |
112,8 km |
![]() ![]() ![]() ![]() |
121,1 km |
![]() |
121,1 km |
![]() |
125,0 km |
![]() |
128,3 km |
![]() |
128,6 km |
![]() |
129,9 km |
![]() |
134,3 km |
![]() |
135,3 km |
![]() |
135,7 km |
![]() ![]() |
136,8 km |
![]() ![]() |
138,1 km |
![]() |
138,4 km |
![]() |
139,4 km |
![]() |
139,7 km |
![]() |
141,6 km |
![]() |
142,3 km |
![]() |
142,7 km |
![]() ![]() ![]() |
143,3 km |
![]() |
143,5 km |
![]() |
144,3 km |
![]() |
144,7 km |
![]() |
146,1 km |
![]() |
147,7 km |
![]() |
148,5 km |
![]() ![]() ![]() ![]() |
149,7 km |
![]() |
151,2 km |
![]() |
151,7 km |
![]() ![]() ![]() |
152,2 km |
![]() |
154,4 km |
![]() |
166,7 km |
![]() |
166,9 km |
![]() |
168,1 km |
![]() |
175,1 km |
![]() ![]() ![]() ![]() |
176,3 km |
![]() |
177,2 km |
![]() |
184,1 km |
![]() |
185,4 km |
![]() |
186,2 km |
![]() |
191,9 km |
![]() ![]() ![]() ![]() |
192,8 km |
![]() |
196,6 km |
![]() |
198,1 km |
![]() ![]() ![]() |
200,0 km |
![]() |
206,3 km |
![]() ![]() |
207,6 km |
![]() |
209,1 km |
![]() |
211,4 km |
![]() |
213,4 km |
![]() ![]() ![]() ![]() |
217,5 km |
![]() |
218,0 km |
![]() |
219,2 km |
![]() ![]() |
220,3 km |
![]() |
220,8 km |
![]() |
227,5 km |
![]() ![]() ![]() ![]() ![]() |
228,8 km |
![]() |
229,5 km |
![]() |
231,2 km |
![]() |
233,0 km |
![]() |
234,0 km |
![]() |
236,0 km |
![]() |
238,3 km |
![]() |
239,3 km |
![]() |
242,2 km |
![]() |
245,0 km |
![]() ![]() |
245,3 km |
![]() |
245,7 km |
![]() |
246,8 km |
Avtocesta A1 Šentilj–Srmin (imenovana tudi "Slovenika" ali "primorska" oziroma "štajerska avtocesta") na osi severovzhod–jugozahod Slovenije je dolga 245,3 kilometra. A1 povezuje večja slovenska mesta Maribor, Slovensko Bistrico, Celje, Ljubljano, Vrhniko, Logatec, Postojno in Koper.
Avtocesta A1 je sestavni del petega evropskega prometnega koridorja (Lyon–Kijev), ki povezuje Lyon, Milano, Benetke, Trst, Koper, Postojno, Ljubljano, Celje, Maribor, Lendavo, Budimpešto in Kijev. Prav tako poteka v smereh evropskih cest z oznako E70, E57 in E59.[2]
V letih 1970–1972 je bila zgrajena prva slovenska (takrat tudi jugoslovanska) štiripasovna avtocesta: Vrhnika–Postojna na t. i. primorskem avtocestnem kraku avtoceste A1 (predana prometu 29. decembra 1972). Prav primorski avtocestni krak je bil tudi prvi v celoti zgrajen (23. novembra 2004). 12. avgusta leta 2005 so z dokončanjem odseka prek Trojan zaključili tudi povezavo med Mariborom-jug, Celjem in Ljubljano. Zadnji, 10,5 kilometra dolg odsek celotne avtoceste med Pesnico in Mariborom (Ptujsko cesto), je bil predan prometu 14. avgusta 2009 in s tem je bil v celoti končan tudi štajerski del avtoceste A1. Skupna dolžina od meje z Avstrijo pri Šentilju do Srmina pri Kopru tako znaša 245 km.[3]
Avtocesta A1 je v celotni dolžini štiripasovna cesta z ločenimi smernimi vozišči in odstavnimi pasovi, razen v predorih. Vozni pasovi so široki 3,75 m, odstavni 2,5 m in robni pas 0,5 m. Ker cesta poteka po zelo različnem terenu, od ravninskega do hribovitega, so temu prilagojeni tudi nekateri horizontalni in vertikalni elementi. Posebej zahtevni z vidika geotehničnih razmer sta bila odsek Vransko–Trojane–Blagovica ter potek avtoceste preko Ljubljanskega barja, kjer je bila uporabljena posebna metoda gradnje z drenažnimi koli in predobremenilnimi nasipi. Za oba odseka je značilna zahtevna gradnja premostitvenih objektov ter podpornih in opornih konstrukcij. Najzahtevnejši odsek je bil zagotovo na primorskem delu, kjer je bilo potrebno na kratki razdalji premostiti večjo višinsko razliko, to je sestop preko Kraškega roba. Na tem mestu so bili zgrajeni največji viadukt Črni kal, dva dvocevna predora ter še več drugih premostitvenih objektov.
Cestnina se je pričela pobirati že ob otvoritvi prvega odseka avtoceste A1 od Vrhnike do Postojne. To je bil tako imenovan "zaprti sistem" cestninjenja. Na vsakem priključku ter na začetku in koncu so bile postavljene cestninske postaje. Tak sistem je veljal kasneje tudi na štajerskem odseku. Po sprejemu Nacionalnega programa izgradnje avtocest pa se je način cestninjenja za nove odseke spremenil v "odprt sistem", kar pomeni, da je bilo zgrajenih le nekaj novih čelnih cestninskih postaj, stare na priključkih pa so se le delno (smiselno glede na uporabo avtocest) porušile.
Na avtocesti je osem avtocestnih razcepov:
Poleg navedenih obstajata še dva pokrita vkopa, in sicer:
Avtocesta A1 premošča doline in reke s 101 viaduktom, 109 mostovi, 129 nadvozi in 117 podvozi. Poleg tega obstaja 11 izvennivojskih križanj z železnico (nadvozi v skupni dolžini 854 m), ki so sicer v upravljanju in vzdrževanju SŽ.
Nekaj največjih viaduktov na A1 (razpetine večje od 500 m):
Na avtocesti A1, ki poteka v precejšnji meri po hribovitem terenu s slabimi geomehanskimi karakteristikami, je tudi 168 opornih in podpornih konstrukcij, od tega kar 25 zahtevnih pilotnih sten.
Odsek Trojane–Blagovica je bil gradbeno najzahtevnejši, saj vsebuje na slabih 11 km avtoceste kar sedem viaduktov in dva dvocevna predora.
Na avtocesti A1 stoji zaradi gostote in strukture prometa kar 27 lokacij (dve sta še v gradnji), kjer se vozila in potniki lahko ustavijo. Tako obratuje petnajst oskrbnih postaj z vso potrebno infrastrukturo (bencinsko črpalko, restavracijo, parkiriščem), sedem počivališč (parkirišče, klopi, mize, sanitarije) in trije bencinski servisi z manjšim parkiriščem.
Zaradi prekomerne obremenitve s hrupom je bilo do konca leta 2011 zgrajeno 56,3 km protihrupnih ograj. V skladu s predpisi in monitoringom, ki se redno izvaja, bodo ukrepi zaščite pred prekomernim hrupom izvedeni po potrebi. Prav tako so za prehajanje divjih živali in dvoživk preko avtoceste zgrajeni ustrezni objekti. Za zaščito pred onesnaženjem tal in vode iz cestišča je zgrajenih 332 različnih objektov in naprav (zadrževalniki, lovilci olj in čistilne naprave).