Donat je blagovna znamka mineralne vode, ki jo podjetje Atlantic Droga Kolinska (Atlantic Grupa) pridobiva iz vrtin v Rogaški Slatini.[1][2] Na trg je prišla leta 1976 kot naslednica Donata.[3]
Najmočnejša trga zanjo sta Slovenija in Rusija.[4] Leta 2018 je bila njena plastenka upodobljena na znamki Pošte Slovenije v vrednosti 0,48 €.[5]
Leta 1803 so po prizadevanjih deželnega glavarja Ferdinanda Attemsa lastniki Slatinskih vrelcev postali štajerski deželni stanovi. Takrat se je tam začelo razvijati javno zdravilišče.[6][7] Leta 1918 je Rogaška Slatina postala državna last.[6]
Poleg Donata sta bila v Rogaški Slatini pomembna vrelca še Tempel in Styria.[6] Gozdni vrelec z manj vode, ob vznožju Janine, je služil le okoliškemu prebivalstvu.[6]
Do obsežnih del leta 1908 so bili poleg teh še vrelci: Alfa, Beta, Gama, Ferdinandov (grof Attems), Gothardov (admontski opat Kugelmayer), Johanov (nadvojvoda Janez), Moritzev (Blagotinšek pl. Kaiserfeld) in Jožefov (grof Kottulinsky). Ti so bili podzemsko priključeni k Templu, Donatu in Styriji.[7][8]
V letih 1952, 1953, 1958, 1967 in 1975 so izvedli nova vrtanja.[8] Lokacijo za najpomembenjšo vrtino K-2/75 v bližini Spodnje Kostrivnice, iz katere so bile v naslednjih desetletjih počrpane tri četrtine Donata Mg, je pozimi 1975 določil geofizik Janez Lapajne.[9]
Od leta 2010 si je Droga Kolinska, takrat v lasti Istrabenza, prizadevala, da bi Donat Mg približala mlajšim in športno aktivnim potrošnikom ter da ta voda ne bi bila znana le kot sredstvo proti zgagi in za odvajanje.[20]
Steklenice so imele najprej rumene nalepke in zamaške. Okoli leta 1925 je imel Donat na zeleni nalepki v logotipu podobo mižeče ženske, ki pije iz kozarca.[21] Od šestdesetih let naprej se na etiketah pojavlja Apolon.[navedi vir] Med letoma 1977 in 1991 je imel Donat Mg rumeno etiketo.[22] Zdajšnjo podobo je dobil konec leta 2013. Ustvarila jo je barcelonska agencija Cba Pointbleu.[23][4] Na to prenovo je vplivala želja pridobiti mlade kupce, ki so uporabljali spletna družbena omrežja.[22]
Leta 1997 so Donat začeli polniti v pollitrske, leta 2000 pa še v litrske plastenke.[22]
Leta 2008 je družba Hotel Sava Rogaška dobila 30 letno koncesijo za izkoriščanje vrtine RgS-2/88, ki jo je skupaj z ozemljem kupila leta 2004. To vrtino je Kolinska prej prepustila Zdravilišču Rogaška z zagotovilom, da se voda ne bo prodajala. Droga Kolinska (takrat že del Atlantic Grupe) je dodelitvi koncesije nasprotovala, saj je menila, da je ta vrtina na njenem ozemlju. Trdila je tudi, da je bila koncesija podeljena na podlagi lastništva, ne javnega razpisa, in da ni bila stranka v postopku. Leta 2011 je Vlada RS dovolila obnovo postopka zaradi priznanja Droge Kolinska kot stranke v postopku, na kar se je Sava Rogaška odzvala s tožbo. Leta 2011 je Droga Kolinska ovadila slatinskega župana in lastnika Sava Rogaške zaradi dodelitve gradbenega dovoljenja za gradnjo polnilnice in cevovoda. Leta 2017 je bila koncesija razveljavljena, saj Sava Rogaška na dan pridobitve koncesije ni črpal vode iz vrtine. Leta 2018 je Vlada RS zavrnila zahtevek Droge Kolinske za podelitev koncesije za rabo te vrtine.[24][25][26][27][28]
((navedi splet))
: Preveri vrednost |url=
(pomoč)