Logotip fakultete

Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani. V okviru fakultete danes deluje 21 oddelkov, vpisanih pa je okrog 8000 študentov. V okviru fakultete delujejo tudi Osrednja humanistična knjižnica, ki hrani več kot pol milijona knjig in je ena največjih knjižnic v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (ZIFF), Znanstvena založba Filozofske fakultete in Knjigarna Filozofske fakultete.

Glavna stavba Filozofske fakultete je na Aškerčevi 2, Oddelek za arheologijo in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo pa se nahajata na Zavetiški 5 v Ljubljani.

Vizija in poslanstvo

Filozofska fakulteta izobražuje študente v strpne izobražence s kritičnim mišljenjem na področju humanistike in družboslovja. Izobražuje tudi učitelje za vsa svoja področja izobraževanje in raziskovanja. Posebej skrbi za krepitev ved nacionalnega pomena, ki soustvarjajo slovensko identiteto (npr. slovenski jezik in književnost). Goji znanstvenoraziskovalno delo, odpira nova znanstvena področja in posebej neguje ter razvija interdisciplinarnost.

Zgodovina

Fakulteta je bila ustanovljena leta 1919. 31. avgusta istega leta pa je bilo s kraljevo odločbo imenovanih prvih 18 profesorjev v zgodovini Filozofske fakultete. 3. decembra se je v novih prostorih univerze odvilo prvo predavanje. Predavatelj je bil profesor dr. Fran Ramovš, med drugim tudi eden izmed prvih štirih profesorjev novoustanovljene fakultete, predavanje pa je potekalo v slovenščini.

Filozofska fakulteta ima v slovenski zgodovini posebno mesto, saj je bila ob ustanovitvi ena izmed petih fakultet, ki so tvorile Univerzo v Ljubljani (pravna, filozofska, teološka, tehnična in nepopolna medicinska fakulteta).

Fakulteta je leta 2009 praznovala 90-letnico obstoja, v tem času je bilo ustanovljenih več oddelkov, povečalo se je število zaposlenih in študentov    

Avla fakultete

Vrste študija

Fakulteta ima številne in pestre znanstvene discipline, ponuja možnost medpredmetnega povezovanja z dvopredmetnimi študijskimi programi.

Organizacija

Fakulteta je ena izmed redkih slovenskih fakultet, ki pozna funkcijo prodekana študenta.

Vodstvo fakultete

Fakultete ne vodi zgolj dekan, pri tem mu pomagajo tudi štirje prodekani profesorji in prodekan študent ter strokovni sodelavci na fakulteti.

Organi fakultete

Fakulteta je sestavljena iz več organov, pri čemer imavsak organ svojo funkcijo:

Študentski svet Filozofske fakultete (ŠSFF)

Študentski svet Filozofske fakultete (ŠSFF) je najvišji in edini predstavniški organ študentov na fakulteti. Je organ fakultete in je določen z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze, Pravili Filozofske fakultete ter s Pravilnikom o delovanju ŠSFF.

Na volitvah lahko za svetnika na Filozofski fakulteti kandidira vsak študent Filozofske fakultete. Za kandidata lahko glasujejo vsi redno in izredno vpisani študentje na posameznem oddelku. Volitve so vsako leto, in sicer drugi polni teden v novembru.

Ko so izvoljeni predstavniki študentov (praviloma 22 članov: po en predstavnik z vsakega oddelka in en podiplomski študent), znotraj Sveta izvolijo vodstvo ŠSFF (predsednika, dva podpredsednika in tajnika). Mandat svetnikov ŠSFF traja 1 leto. Svetniki za svoje delo in sodelovanje na sejah ŠSFF in ostalih organov FF ne prejemajo plačila. ŠSFF razpravlja o vsem, kar zadeva pravice in dolžnosti študentov, daje mnenje o kandidatih za dekana in voli člane delovnih teles in organov fakultete iz vrst študentov. V imenu študentov podaja mnenja o pedagoški usposobljenosti učiteljev. Iz sredstev, ki jih pridobi za svoje delovanje s strani Ministrstva za izobraževanje znanost in šport, sofinancira tudi raznovrstne dejavnosti, povezane s študijem (ekskurzije, revije, predavanja ipd.). Delo ŠSFF je javno, zato se lahko sej udeležite vsi, ki vas to zanima.

Predsednik in podpredsednik zastopata pravice študentov in ŠSFF v ŠSUL.

Študentska organizacija Filozofske fakultete (ŠOFF)

Študentska organizacija FF je podružnica Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) in ni organ fakultete. Upravni odbor šteje 24 članov, 21 predstavnikov, po en vsakega oddelka, predsednik, podpredsednik in en predstavnik ŠSFF. Sej upravnega odbora se lahko udeleži vsak študent. Interese študentov v Študentske zboru v Ljubljani zastopata poslanca, ki sta izvoljena na fakulteti.

Tutorstvo na FF UL

Fakulteta izvaja tudi tutorstvo, s čimer nudijo pomoč študentom in študentkam pri vključevanju v univerzitetno okolje ter s svetovanjem pri študiju ter morebitnih drugih problemov, s katerimi se soočajo. 

Tutorstvo je organizirana pomoč študentom in študentkam. Študentom želijo olajšati vključevanje v univerzitetno okolje in jim svetovati pri študiju kot tudi pri reševanju morebitnih problemov, s katerimi se soočajo. Zato ima vsak/-a bruc/-ka svojega/-o tutorja/-ko.  

Sistem tutorstva na FF

Ker je na FF aktivnih zelo veliko tutorjev in tutork, za učinkovito izvajanje tutorstva potrebujejo koordinatorje in koordinatorke. Vsak oddelek ima oddelčnega/-o koordinatorja/-ko tutorjev/-k študentov/-k, ki spremlja delo tutorjev in tutork.

Na fakultetni ravni pa delujejo:

Namen tutorstva

Namen tutorskega sistema na FF je ustvariti pogoje za:

Znanstvena založba in knjigarna

Znanstvena založba Filozofske fakultete univerze v Ljubljani

Založba na leto izda približno sedemdeset naslovov raziskovalnih dosežkov raziskovalcev in pedagoških učiteljev Filozofske fakultete, študijsko literaturo ter strokovna dela, ki so zanimiva tudi za javnost, kar jo uvršča med največje znanstvene založbe s področja humanistike in družboslovja v Srednji Evropi.

Knjigarna Filozofske fakultete 

Knjigarna skrbi za celotno ponudbo publikacij Znanstvene založbe FF, bogato drugo ponudbo humanistične in družboslovne podrukcije, v zadnjem času pa postala tudi prostor kulturnih dogodkov, ustvarjalnih srečanj, med njimi tradicionalna srečevanj Besedne postaje. 

Mednarodna dejavnost

Filozofska fakulteta ponuja različne mednarodne programe, med katerimi so:

Raziskovalno delo

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (ZIFF) je organizacijska enota, ki organizira in usklajuje znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti.

Inštitut že vrsto let povezuje 450 raziskovalcev in letno vodi okoli 100 projektov, s čimer sodi med največje raziskovalne organizacije v Sloveniji, ter največjo na področjih humanistike in družboslovja.

Njegovo delo je druga temeljna dejavnost Fakultete, ki se izvaja na oddelkih in raziskave Inštituta so prepoznavne v slovenskem in mednarodnem prostoru, še posebej na področju humanističnih in družboslovnih ved.

Fakulteta izvaja temeljne raziskovalne projekte, ciljne raziskovalne projekte, podoktorske projekte, mednarodne raziskovalne in razvojne projekte in druge projekte.

Pedagoško delo

Šport

Na Filozofski fakulteti ima šport dolgo tradicijo saj se kot osrednja humanistična ustanova fakulteta zaveda pomembnosti celostnega razvoja osebnosti in vrednot, ki jih nudi šport. Športno dejavnost koordinira Pedagoška enota za šport.

Seznam dekanov fakultete

  1. Rajko Nahtigal, 1919–1920
  2. Ivan Prijatelj, 1920–1921
  3. Artur Gavazzi, 1921–1922
  4. France Kidrič, 1922–1923
  5. Jovan Hadži, 1923–1924
  6. Ljudmil Hauptmann, 1924–1925
  7. Nikola Radojčič, 1925–1926
  8. Fran Ramovš, 1926–1927
  9. Karel Ozvald, 1927–1928
  10. Aleksandar Stojičević, 1928–1929
  11. Izidor Cankar, 1929–1930
  12. Jakob Kelemina, 1930–1931
  13. France Veber, 1931–1932
  14. Ivan Prijatelj (2.), 1932–1933
  15. Karel Oštir, 1933–1934
  16. Rajko Nahtigal, 1934–1935
  17. Milko Kos, 1935–1936
  18. France Kidrič (2.), 1936–1937
  19. Jakob Kelemina (2.), 1937–1938
  20. France Kidrič (3.), 1938–1939
  21. Jovan Hadži (2.), 1939–1940
  22. Anton Melik, 1940–1941
  23. Fran Šturm, 1941–1944
  24. Jakob Kelemina (3.), 1944–1945
  25. Anton Melik (2.), 1945–1946
  26. Anton Peterlin, 1946–1947
  27. Stanko Škerlj, 1947–1949
  28. Jovan Hadži (3.), 1948–1950
  29. Milan Grošelj, 1950–1951
  30. Anton Slodnjak, 1951–1952
  31. Josip Korošec, 1952–1953
  32. Alma Sodnik, 1952–1953
  33. Josip Korošec, 1953–1954
  34. Božo Škerlj, 1954–1955  
  35. Anton Ocvirk, 1955–1957
  36. Bogo Grafenauer, 1957–1958
  37. Metod Mikuž, 1958–1960
  38. Emil Štampar, 1960-61
  39. Vladimir Schmidt, 1962–1965
  40. Stanko Gogala, 1965–1966
  41. Anton Grad, 1966–1968
  42. Tine Logar, 1968–1970
  43. Dragotin Cvetko, 1970–1972
  44. Janez Stanonik, 1972–1974
  45. Vasilij Melik, 1974–1977
  46. Matjaž Kmecl, 1977–1979
  47. Janko Pleterski, 1979–1981
  48. Mirko Jurak, 1981–1983
  49. Nace Šumi, 1983–1987
  50. Dušan Nećak, 1987–1989
  51. Mirko Pak, 1989–1990
  52. Leon Zorman, 1990–1991
  53. Marko Kerševan, 1991–1993
  54. Frane Jerman, 1993–1997
  55. Ludvik Horvat, 1997-2001
  56. Neva Šlibar, 2001–2003
  57. Božidar Jezernik, 2003–2007
  58. Valentin Bucik, 2007–2011
  59. Andrej Černe, 2011–2013
  60. Branka Kalenić Ramšak, 2013–2017
  61. Roman Kuhar, 2017–2021
  62. Mojca Schlamberger Brezar, 2021–

Glej tudi

Literatura

Zunanje povezave

Kategorije