| Henrik Neubauer | |
|---|---|
_(cropped).jpg) | |
| Rojstvo | 17. april 1929[1] (95 let) Golnik |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | glasbenik, koreograf, zdravnik, režiser, baletnik |
| Spletna stran | |
| www2.arnes.si/~hneuba/ | |
Henrik Neubauer, slovenski baletni plesalec, koreograf, umetniški vodja, zdravnik, režiser in pedagog, * 17. april 1929, Golnik, Slovenija.
Z baletom se je začel ukvarjati leta 1944, ko je obiskoval baletno šolo M. Kirbosa. Sprva je bil baletni zborist, nato solist ljubljanskega Baleta od leta 1946 do 1957, vmes je leta 1953 diplomiral na Srednji baletni šoli v Ljubljani, med 1957 in 1961 je bil asistent na Medicinski fakulteti v Ljubljani, nato je bil do leta 1972 vodja baleta in koreograf ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, od 1984 do 1986 umetniški vodja Opere in Baleta v Mariboru. Koreografsko se je vmes izpopolnjeval v Moskvi, Leningradu in v ZDA. Od leta 1989 do 2002 je predaval na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani na pevskem oddelku in Operni šoli, za katero je leta 1997 pripravil program študija. Leta 2008 je pripravil tudi program opernega oddelka za načrtovano Glasbeno akademijo mariborske Univerze v Velenju. Leta 1995 je oživil delovanje Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki ga je vodil do leta 2001, od leta 2002 do 2009 je bil predsednik Slovenskega komornega glasbenega gledališča.
Kot plesalec in koreograf je nastopil v večini najpomembnejših klasičnih in modernih baletov. Leta 1975 je režiral v mariborski Operi Gotovčevo opero Ero z onega sveta in od takrat do danes zrežiral več kot 30 oper in operet (Tosca, Trubadur, Carmen, Traviata, Gorenjski slavček idr.)
Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim leta 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije in leta 2024 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.[2]
Kot soavtor je sodeloval pri številnih enciklopedičnih edicijah, imel pa je tudi nekaj odmevnih mednarodnih predavanj. Spisal je tudi več kot 30 knjig in prek 500 strokovnih člankov s področja opere in baleta.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
