| Janez Evangelist Krek | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 27. november 1865 Sveti Gregor |
| Smrt | 8. oktober 1917 (51 let) Šentjanž |
| Državljanstvo |  Cislajtanija |
| Poklic | novinar, filozof, pisatelj, duhovnik, politik, teolog, sociolog |
Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar, * 27. november 1865, Sveti Gregor, † 8. oktober 1917, Šentjanž pri Sevnici.
Rodil se je očetu učitelju Valentinu in materi Mariji (rojena Štupica). Krek je leta 1884 v Ljubljani maturiral na Prvi državni gimnaziji. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Leta 1888 je bil posvečen v duhovnika. Po posvetitvi ga je ljubljanski škof Jakob Missia poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tu se je temeljito seznanil z mladim krščanskosocialnim gibanjem in se hkrati še izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Leta 1892 je končal študij z doktorsko tezo De spiritu et charactere s. Pauli apostoli. Po končanem študiju je za kratek čas opravljal službo kaplana v Ribnici, že avgusta istega leta pa je postal stolni vikar v Ljubljani in od 1892 poučeval filozofijo kot prosti docent na ljubljanskem bogoslovju. Leta 1895 je tam zasedel novo ustanovljeno stolico za fundamentalno teologijo in tomistično filozofijo, katero je zasedal vse do upokojitve leta 1916.
Za državnozborskega poslanca je bil prvič izvoljen 1897, vendar ga delo v dunajskem parlamentu ni zadovoljilo, zato je oktobra 1900 odklonil ponovno kanditaturo, saj je menil, da je delo v domovini bolj potrebno. Leta 1901 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor, katerega član je ostal po ponovnih izvolitvah 1908 in 1913 vse do smrti.
Krek je bil nadarjen za pisanje in za znanstveno delo, da bi bil lahko pridobil ugledno mesto v slovenskem literarnem in znanstvem delu. Toda takšno kabinetno delo ni prijalo njegovi naravi. Bil je profesor v ljubljanskem bogoslovju in to dober profesor kakor so priznali vsi njegovi učenci. Pisal je razlago svetega pisma (znane zgodbe sv. pisma, ki jih je za Mohorjevo družbo začel pisati Frančišek Lampe).
Napisal je okoli 6.000 časopisnih člankov, knjigo Črne bukve kmečkega stanu (1895) in okoli 600 strani obsegajoče delo Socializem (1901). Toda Kreku ni šlo za to, da množi število slovenskih knjig in prosvetnih brošur, marveč, da pove svojo misel o perečih nravnih, družbenih in narodnih vprašanjih ter pokaže pot k izboljšanju. Bil je naravnost genij neposrednega dejanja in vplivanja.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
