Repetier-Gewehr M.88
(Repetirna puška M.88)

Puška M.88 s platnenim kopiščkom
Vrsta večstrelna puška in repetirka[d]
Država izvora Avstro-Ogrska
Zgodovina uporabe
V uporabi 1888 -1945
Vojne prva svetovna vojna, boj za Makedonijo[d], prva balkanska vojna, druga balkanska vojna, ruska državljanska vojna[1] in druga svetovna vojna
Zgodovina izdelave
Konstruktor Ferdinand Mannlicher
Leto zasnove 1887 - 1888
Proizvajalec Steyr Arms in Fegyver- és Gépgyár[d]
V proizvodnji 1888 - 1896
Število izdelanih 1.095.000
Različice M90, M88/90, M88/95, M88/18 in M88/24
Značilnosti
Teža 4,41 kg
Dolžina 1280 mm
Dolžina cevi 765 mm
Naboj M88: 8×50 R (črni smodnik)
M88/90, M90 in M88/95: 8×50 R
M88/24: 7,92×57
Način delovanja premovlečni zaklep z blokiranjem spodaj
Hitrost na ustju M88: 530 m/s
M88/90: 590 m/s
M88/95: 620 m/s
M88/24: 740 m/s
Način polnjenja fiksen nabojnik;
M88: Mannlicherjevi okvirji
M88/24: Mauserjevi okvirčki
Kapaciteta 5 nabojev

Manliherica M.88 ali Mannlicher M1888 (nemški vojaški naziv: Repetier-Gewehr M.88; repetirna puška M.88) je premovlečna repetirka, ki jo je razvil avstrijski izumitelj Ferdinand Mannlicher.

Zgodovina

Kranjski Janez z manliherico

Po načinu delovanja je izredno podobna njeni predhodnici Mannlicher M1886, od katere se najbolj razlikuje po uporabi 8 mm naboja (namesto 11 mm), prav tako polnjenega s črnim smodnikom.

Kljub splošni uvedbi novejše manliherice M.95 je bilo ob izbruhu vojne leta 1914 s puško M.88 v avstro-ogrski vojski še vedno opremljenih 66% vojakov.[2]

Manliherica M.88 je bila že ob uvedbi nekoliko za svojimi enačicami tistega časa, saj je za razliko od francoske puške Lebel M1886 in nemške Gewehr 1888, ki sta uporabljali naboja z brezdimnim smodnikom še vedno uporabljala naboj s črnim smodnikom. Ko je bil leta 1890 v Avstro-Ogrski uveden naboj M.90 polnjen z malodimnim smodnikom in leta 1893 še nekoliko močnejši M.93, ki je bil polnjen z brezdimnim smodnikom, zaklep puške M.88 ni več mogel poplnoma varno kljubovati pritiskom ob izstrelitvi teh nabojev.

Različice

Predelave

Uporabnice

Galerija

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Manliherica M1888.

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Russian rifles of the great war, revolution & civil war--part I (Paul Scarlata) // Shotgun News — 2014. — ISSN 0049-0415
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Hintermeier, Heino (2003). In der Stunde der Not : fremdländische Gewehrmodelle in Österreich-Ungarn 1914-1918. Dunaj: Stöhr. str. 5-13. COBISS 512090659. ISBN 3-901208-41-0.
  3. ↑ Mötz, Josef (2001). Österreichische Militärpatronen / Austrian military cartridges (v nemščini in angleščini). Dunaj: Stöhr. str. 362. ISBN 3-901208-27-5.
  4. ↑ Šrámek, Pavel (2008). Ve stínu Mnichova. Praga: Mladá fronta. str. 160. ISBN 978-80-204-1848-7.
  5. ↑ John Walter (25. marec 2006). Rifles of the World. Krause Publications. str. 266. ISBN 0-89689-241-7.[mrtva povezava]
  6. ↑ Mötz, Josef (2001). Österreichische Militärpatronen / Austrian military cartridges (v nemščini in angleščini). Dunaj: Stöhr. str. 367. ISBN 3-901208-27-5.
  7. ↑ Robert W.D. Ball (2. avgust 2011). Mauser Military Rifles of the World. Gun Digest Books. str. 127. ISBN 1-4402-1544-8.[mrtva povezava]
  8. ↑ »Guns Magazine » Weapons Of The Greco-Turkish War Part 1«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2021. Pridobljeno 19. marca 2019.
  9. ↑ Philip Jowett (20. marec 2012). Armies of the Balkan Wars 1912-13: The priming charge for the Great War. Osprey Publishing. str. 24. ISBN 978-1-78096-528-4.
  10. ↑ Scarlata, Paul (20. november 2014). »Russian rifles of the great war, revolution & civil war--part I«. Shotgun News. Pridobljeno 19. septembra 2015.
  11. ↑ Alejandro de Quesada (20. januar 2015). The Spanish Civil War 1936–39 (2): Republican Forces. Bloomsbury Publishing. str. 72. ISBN 978-1-78200-787-6.
  12. ↑ John Walter (25. marec 2006). Rifles of the World. Krause Publications. str. 269. ISBN 0-89689-241-7.[mrtva povezava]
Kategorija