Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Je med najbolj množičnimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija. Planinska zveza Slovenije se je 19. julija 2011 med prvimi vpisala v vpisnik prostovoljskih organizacij v skladu s februarja 2011 sprejetim zakonom o prostovoljstvu.

V Planinsko zvezo Slovenije je bilo oktobra 2019 včlanjenih 291 društev (planinskih društev, klubov, postaj GRS), ki so imele skupaj 61.523 (stanje 31. december 2019)^[1] članov različnih starostnih skupin. Skrbi za 2002 planinskih poti v skupni dolžini preko 10.000 km, od tega je 80 poti obhodnic, upravljajo s 178 planinskimi kočami (podatek oktober 2015), zavetišči in bivaki z okoli 7400 ležišči. ^[2]

Je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v Ljubljani.

Trenutni predsednik je Jože Rovan.

Naloge in poslanstvo

Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je zapisano v statutu in pravi: »Planinstvo kot način življenja«. V skladu s tem izvaja naloge, ki so jo nanjo prenesla planinska društva, razvija planinske športne panoge, določa sistem državnih tekmovanj, usklajuje dejavnost v zvezi z vzdrževanjem planinskih poti, komunicira z javnostjo in drugo.

Planinska zveza Slovenije izvaja svoje naloge pod vodstvom predsednika in treh podpredsednikov, strokovne službe ter tudi s pomočjo več komisij: gospodarska komisija, komisija za alpinizem, za gorske športe, za odprave v tuja gorstva, za planinske poti, za športno plezanje, za turno kolesarstvo, za varstvo gorske narave, vodniška in mladinska komisija ter nekaj odborov in drugih delovnih teles.

Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka 25 programov strokovnega usposabljanja. Programi so namenjeni: mentorjem planinskih skupin, vaditeljem orientacije, varuhom gorske narave, vodnikom PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turno-kolesarskim vodnikom, alpinistom, markacistom, trenerjem športnega plezanja in inštruktorjem vseh vrst.

V PZS se ukvarjajo tudi z alpinistično dejavnostjo in tekmovalnimi športi (športno plezanje, ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija) ima pa tudi slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR).

V okviru Planinske založbe izdaja planinske zemljevide in vodnike ter strokovno in leposlovno literaturo ter mesečnik Planinski vestnik, kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS, ki je najstarejša slovenska revija (prvič je izšla že leta 1895).

PZS je z 18. julijem 2011 vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij.

Status humanitarne organizacije

Zaradi svojega programa dela na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov je PZS v letu 2008 pridobila status humanitarne organizacije, ki ga je podelilo Ministrstvo za zdravje.

Status društva v javnem interesu

Kot del civilne družbe ima PZS status društva, ki deluje v javnem interesu na področju:

• športa (2007),
• ohranjanja narave (2007),
• humanitarne dejavnosti (2008),
• varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2010),
• Mladinska komisija ima status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske organizacije (2013).

Članstvo v organizacijah

Planinska zveza Slovenije je članica:

• Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS),
• Zveze društvenih organizacij Slovenije (ZDOS),
• Mednarodne zveze alpinističnih in planinskih združenj (UIAA),
• Evropskega združenja planinskih organizacij (EUMA)
• Združenja planinskih zvez alpskega loka (CAA),
• Mednarodne turnosmučarske zveze (ISMF),
• Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC),
• Mednarodnega združenja za reciprociteto, ki nudijo članom planinskih zvez enak popust pri prenočevanju v planinskih kočah, kot ga nudijo svojim članom.
• Evropske popotniške zveze (ERA, EWV, FERP),
• Mednarodnega združenja gorskih reševalcev (IKAR-CISA),
• pristopila je k EU planinskemu forumu in je
• pridružena članica Združenja planinskih zvez Balkana (BMU).

Statut Planinske zveze Slovenije

Statut PZS je bil sprejet na osnovi:

• upoštevanja in spoštovanja pobude, ki jo je dalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji leta 1876 v Bohinju za ustanovitev društva z namenom "zanimanje za gorske izlete buditi in jih olajšati",
• ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Ljubljani, "da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram",
• zakona o društvih.

Zadnji veljavni statut je bil sprejet 14.aprila 2012 in je vpisan v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod št. 1041.^[3]

Simboli Planinske zveze Slovenije so: grb, zastava, prapor in himna.^[4]

Komisije in odbori

Zgodovina

Nekateri pomembnejši dogodki iz zgodovine planinske organiziranosti:

• 1689 Janez Vajkard Valvasor izda Slavo vojvodine Kranjske, kjer prvič opiše in zapiše prve znane pristope na nižje ležeče slovenske gore, omenja pa tudi višji gorski svet in vrhove.
• 26. avgusta 1778 »štirje srčni možje« Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer kot prvi stopijo na vrh Triglava
• 1870 poskus ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva Triglavski prijatelji v Bohinju.
• 1874 izdan prvi Red za gorske vodnike na Kranjskem.
• 23. julij 1892 izlet piparjev na Stol, na katerem sklenejo ustanoviti Slovensko planinsko društvo.
• 10. januarja 1893 potrjena društvena pravila Slovenskega planinskega društva
• 27. januarja 1893 v Ljubljani v gostilni Malič poteka ustanovni občni zbor SPD. Prvi predsednik postane Fran Orožen.
• 1895 SPD začne izdajati Planinski vestnik.
• 6. junija 1948 je v Ljubljani ustanovljena nova zveza planinskih društev, Planinska zveza Slovenije (PZS), Fedor Košir je njen prvi predsednik.
• 1951 ustanovljena Planinska založba.
• 18. maja 1958 požar uniči sedež PZS na Likozarjevi ulici 9 v Ljubljani. Uničen je velik del arhiva PZS.
• 1976 Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS prične z vzgojo planinskih vodnikov
• 1984 je v Mojstrani odprta stalna Triglavska muzejska zbirka
• 26. junija 1991 Republika Slovenija razglasi samostojnost, 2. julija 1991 pa PZS prekine vse stike s PZJ.
• Septembra 1991 je PZS kot samostojna članica sprejeta v UIAA.
• 1991 PZS sprejme Pravila o enotni kategorizaciji vodnikov PZS.
• 2002 PZS postane članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez
• 7. avgusta 2010 predsednik države Danilo Türk slavnostno odpre Slovenski planinski muzej v Mojstrani.

Meddruštveni odbori

Meddruštveni odbor povezuje več planinskih društev (PD) na posameznem širšem (regionalnem) območju Slovenije. Ti odbori skrbijo za skupno uresničevanje nalog na območju, ki ga pokrivajo in sicer: spremljajo in usklajujejo delo PD, koordinirajo skupne akcije, koordinirajo vzdrževanje planinskih poti skladno z letnimi plani, obravnavajo predloge za priznanja in podobno. Meddruštveni odbori so naslednji:

• MDO PD Koroške
• MDO Primorsko-Notranjskih PD
• MDO PD Kamniško Bistriškega
• Savinjski MDO PD
• MDO PD Podravja
• MDO PD Ljubljane
• MDO PD Posočja
• MDO PD Pomurja
• MDO PD Notranjske
• MDO PD Dolenjske in Bele krajine
• MDO PD Gorenjske
• MDO PD Zasavja

Skladno z dogovorom med vodstvom PZS in predsedniki MDO PD na 18. seji UO PZS je bil sprejet predlog razdelitve območij delovanja MDO PD-jev glede na občine. Razdelitev je UO PZS potrdil na 19. seji, zadnja dopolnila pa sprejel na 20. seji 6. marca 2014.^[5]

Društva - članice

Novi člani sprejeti novembra 2015: Športnoplezalno društvo Gre Gor (Škofja Loka), Klub adrenalinskih športov Šmartinsko jezero (Škofja vas), Plezalni klub Stratus (Maribor) in Športno društvo Balvanija (Ljubljana). (Vir: 7. seja UO PZS, ki je potekala 5. novembra v Mengeški koči na Gobavici).

Novi člani sprejeti novembra 2016: Plezalni klub Idrija, Planinsko društvo Pijava Gorica in Češko-slovensko planinsko društvo/Česko-slovinský alpský spolek iz Prage. (Češka). (Vir: 12. seja UO PZS, 17. novembra 2016)

Viri in sklici

• Planinska zveza Slovenije
• Letopis 2018

Glej tudi

• Turistovski klub Skala
• Seznam zvez v Sloveniji
• Planinsko društvo
• Slovenski planinski muzej

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Planinska zveza Slovenije.

• Uradna spletna stran Planinske zveze Slovenije
• UIAA - The International Mountaineering and Climbing Federation
• CAA - Club Arc Alpin
• ISMF - The International Ski Mountaineering Federation
• IFSC - International Federation of Sport Climbing
• IKAR-CISA Mednarodno združenje gorskih reševalcev Arhivirano 2014-02-09 na Wayback Machine.
• ERA-EWV-FERP
• EU planinski forum Arhivirano 2013-08-22 na Wayback Machine.