Arhivi po letih

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012
2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017
2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022
2023

Arhiv podatkov iz razdelka »Ste vedeli?« Biološkega portala za leto 2010.

52. teden 2010

Vitamin K1

... da imajo lahko spremembe dednine zaradi genetskega zdrsa tudi škodljiv vpliv na reprodukcijsko sposobnost?
... da se gosenice travniškega lisarja izležejo pozno jeseni in hibernirajo celo zimo preden se začnejo prehranjevati?
... da ima vitamin K (na sliki vitamin K₁) pomembno vlogo pri strjevanju krvi?
... da je opisanih več hibridov plazeče pirnice z drugimi vrstami trav, tudi iz drugih rodov?
... da mali koprivarji na hitro razprejo krila, kadar se počutijo ogroženi, s čimer naj bi prestrašili mlade in neizkušene ptice?

50. – 51. teden 2010

... da na otočju Cies ob zahodni obali Španije gnezdi četrtina celotne svetovne populacije vranjekov?
... da imunski sistem prepozna β-glukane kot sestavni del površine patogenih mikroorganizmov, zato vzpodbujajo njegovo delovanje tudi če jih zaužijemo izolirane?
... so patogeno amebo Entamoeba histolytica (na sliki cista) včasih zamenjevali s podobno, a neškodljivo E. dispar, zato je bilo domnevano, da je z njo okuženo 5-10 % svetovnega prebivalstva?
... sta si pisani in bleščeči bisernik zelo podobna in se ločita predvsem po vzorcu na spodnji strani kril?
... da je eden od najstarejših znanih fosilnih morskih konjičkov poimenovan po Sloveniji?

48. – 49. teden 2010

... da je ptičja direktiva najstarejši predpis Evropske unije s področja varstva narave?
... da je encim polinukleotidna fosforilaza, ki ga je odkril špansko-ameriški biokemik Severo Ochoa, bistveno pripomogel k razvozlanju genetskega koda?
... da zaenkrat še ni nesporno dokazano, da je bakterija GFAJ-1 sposobna vgrajevati arzen namesto fosforja v svojo strukturo kot je bilo sporočeno javnosti?
... da je kačja dresen (na sliki) užitna in lahko v prehrani nadomesti špinačo?
... da večina ptic, ki jih prizadene razlitje nafte, brez človekovega posredovanja pogosto umre?

47. teden 2010

... da je voh strupenega bradavičarja tako oster, da lahko natančno sledi črti, po kateri se je kotalilo jajce?
... da s tehniko encimske histokemije določamo tako prisotnost kot mesto delovanja encima v celici?
... da je eterično olje kraškega šetraja močan antimikotik?
... da peščeni črvi dihajo skozi škrge, zato morajo imeti v krvi dovoljšnjo zalogo kisika za čas oseke?
... da se rečne jegulje (na sliki) drstijo samo v Sargaškem morju, od koder ličinke preplavajo več tisoč kilometrov do evropskih rek?

45. – 46. teden 2010

... da imata dimasta in rumenogrla miš zelo podobna areala?
... da je vzorec obarvanosti ovratnika pri kuščarju ovratničarju (na sliki) zelo raznolik?
... da krvna slika vsebuje podatke tako o koncentraciji, razmerju in morfoloških značilnosti krvničk, kot tudi koncentraciji hemoglobina?
... da je slovenski fiziolog Kazimir Drašlar prvi uvedel vrstični elektronski mikroskop v biološke raziskave v Sloveniji?
... da je steblo resaste peščenke močno razraščeno in ima številne necvetoče poganjke?

44. teden

... da se mala (na sliki) in velika podlasica razen po velikosti fizično ne ločita dosti?
... da je toksin oslovskega kašlja eksotoksin, ki povzroča povečano produkcijo cAMP v celicah, to pa sproži simptome oslovskega kašlja?
... da les navadnega pušpana zaradi čvrstosti uporabljajo kot nadomestek slonovine?
... da lahko mitohondrijska toksičnost določenih zdravil povzroči celo smrt zaradi zastajanja mlečne kisline v tkivih?
... da je glukozamin sestavina opornih snovi pri mnogo različnih organizmih od gliv do človeka?

42. – 43. teden 2010

... da različne felinološke organizacije priznavajo skoraj 70 pasem mačk?
... da alpska krešica ne uspeva na kislih podlagah?
... da novejši biomateriali omogočajo tudi nadzor nad fiziološkimi procesi v organizmu, v katerega so vgrajeni?
... da je davični toksin zgled za eksotoksin z znotrajceličnim delovanjem, saj okvari sintezo beljakovin v celicah?
... da ličinke muhe trepetavke vrste Syrphus ribesii (na sliki) zajedajo različne vrste listnih uši?

41. teden 2010

... da vrtni polh navkljub svojemu imenu živi v gozdovih?
... da področje krajinske ekologije v zadnjih letih skokovito napreduje na račun razvoja geografskih informacijskih sistemov?
... da telesna obarvanost muhe trepetavke Myathropa florea posnema osji vzorec?
... da mladiči kače Bothrops asper (na sliki) uporabljajo svoj rep kot vabo za lov na plen?
... da v zmernem pasu sestavljajo travišča trajnice, v toplejših pasovih pa je na traviščih prisoten večji odstotek enoletnih zeli?

39. – 40. teden 2010

... da vrednikov jetičnik (na sliki) zraste do 40 cm v višino?
... da je Robert G. Edwards leta 2010 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za razvoj oploditve in vitro?
... da film Gorile v megli: Zgodba o Dian Fossey iz leta 1988 temelji na resnični življenjski zgodbi raziskovalke goril Dian Fossey?
... da obnosne votline v nasprotju s predvidevanji ne sodelujejo pri tvorbi glasu pri človeku?

37. – 38. teden 2010

... da je ovčje vime gliva z užitno luknjičasto gobo?
... da naj bi bil pajek Atrax robustus eden izmed najbolj strupenih pajkov na svetu?
... da se je pri živalih leptin v evolucijskem pogledu razvil verjetno za prilagoditev aktivnosti in presnove (metabolizma) v primeru pomanjkanju hrane ter stradanja in ne kot sredstvo za omejevanje telesne teže?
... da številni sevi glive Aspergillus flavus izločajo aflatoksine, ki so rakotvorni in akutno toksični?
... da se metoda linijskega transekta v biologiji uporablja za razmeroma enostavno in učinkovito ugotavljanje relativne gostote in številčnosti organizmov na raziskovanem območju?

36. teden 2010

... da je šilasti kapičar gliva z užitno gobo, ki ima mil okus ter neizrazit vonj?
... da je minimalna inhibitorna koncentracija razširjeno merilo za odmerjanje protimikrobnih sredstev?
... da učinkovini enalapril in ramipril znižujeta krvni tlak z inhibiranjem angiotenzin-konvertaze, ki med drugim povzroča vazokonstrikcijo?
... da je gozdni jereb (na sliki) izrazito teritorialna ptica?
... da med mehka tkiva uvrščamo toliko različnih tkiv, da je pojem enostavneje definirati z naštevanjem tipov tkiv, ki niso mehka?

33. – 35. teden 2010

... da je električni organ električnih rib uporaben tako za lov na plen kot za obrambo pred plenilci?
... da je International Association for Plant Taxonomy krovna organizacija na področju sodobne rastlinske taksonomije, ki jo je utemeljil Linnaeus s svojim delom Species Plantarum?
... da kosti poleg kostnine iz osteocitov (na sliki razporeditev osteocitov v prečnem prerezu dolge kosti) in mineralizirane medceličnine gradijo še druga tkiva, npr. kostni mozeg?
... da je prepelica v Sloveniji avtohtona poljska kura, fazana pa so naselili in tu gojili stari Rimljani?
... da ima povprečen odrasel človek v telesu 30 milijard maščobnih celic, ki tehtajo okoli 13,5 kg?

31. – 32. teden 2010

... da se zobri najraje prehranjujejo s travo Hierochloe odorata (na sliki)?
... da so limfociti B nosilci humoralnega imunskega odziva, katerih glavna naloga je proizvodnja protiteles?
... da hrušev, orehov, breskov in grahov zavijač zajedajo na ekonomsko pomembnih vrstah rastlin, zato jih smatramo za škodljivce, podobno kot še več drugih vrst listnih zavijačev?
... da je slovenski zoolog Roman Kenk posvetil svojo kariero preučevanju morfologije, ekologije in taksonomije sladkovodnih ploskih črvov?

30. teden 2010

Zavijač borovih poganjkov

... da vsebuje navadna medena detelja prekurzor nevarnega toksina, ki moti strjevanje krvi in ga uporabljajo kot rodenticid?
... da je rastlinojeda rjava usnjatka pogosta vrsta usnjatih stenic, ki se najraje prehranjuje s semeni kislic?
... da deluje slovenska molekularna biologinja Darja Žgur-Bertok kot predstojnica katedre za molekularno biologijo na Oddelku za biologijo ljubljanske BF?
... da lahko ena gosenica zavijača borovih poganjkov (na sliki odrasla žival) z objedanjem uniči več borovih poganjkov?

28. – 29. teden 2010

... da so odkritja angleškega farmakologa Henrya Halletta Dalea o kemičnem prenosu signalov preko sinaps povzročila preobrat v nevrofiziologiji, v kateri je do tedaj veljalo mnenje, da je prenos zgolj fizikalen pojav?
... da je pikastocvetna kukavica med najmanjšimi predstavniki kukavičevk v Sloveniji?
... da se vrste kuščaric (na sliki živorodna kuščarica) med seboj zanesljivo ločijo po obliki in razporeditvi roženih ploščic na glavi?
... da se močvirski osat v Severni Ameriki, kamor so ga zanesli iz Evrope, smatra za invazivno vrsto?

27. teden 2010

... da je v vsaki človeški celici 100 do 10.000 kopij mitohondrijske DNK?
... da je madžarski fiziolog Georg von Békésy prvi demonstriral fizikalne osnove razločevanja frekvenc zvoka v ušesnem polžu, za kar je kasneje prejel Nobelovo nagrado?
... da ima njivski osat semena s puhastimi izrastki, ki pomagajo pri raznašanju z vetrom?
... da antibiotik amikacin prepreči rast bakterij tako, da okvari mehanizem za prevajanje mRNK?
... da so da Vincijeve skice ptic (na sliki) zgodnji primer biomimetičnega pristopa k reševanju tehnoloških problemov (v tem primeru letenja)?

25. – 26. teden 2010

... da črno deteljo (na sliki) poljedelci pogosto sejejo po strniščih kot krmno rastlino in za obogatitev zemlje z dušikom?
... da je dobila skupina ribjih uši ime po lastnosti, da vsi njeni predstavniki zajedajo na ribah?
... da je bila doktorska disertacija slovenskega botanika Maksa Wrabra prva z botanično tematiko na Univerzi v Ljubljani?
... da je modri glavinec med pogostejšimi njivski pleveli, a je zaradi uporabe herbicidov v Sloveniji že ogrožen?
... da lahko tvori gliva Lactarius indigo mikorizni odnos z mnogimi vrstami dreves, tako iglavci kot listavci?

24. teden 2010

PLoS Biology

... da lahko spermatofor pri nekaterih kobilicah predstavlja več kot tretjino telesne teže samca?
... da imajo nekateri ceponožci (na sliki Calocalanus pavo) velike, živopisane izrastke zadnjega člena zadka?
... da se semena iz sejalnega ploda raztresejo naokrog, ko se ta posuši in zaradi pritiska njegova ovojnica poči?
... da je danski fiziolog August Krogh prejel Nobelovo nagrado za odkritje kapilarne regulacije dotoka kisika v mišice?
... da se gensko spremenjeni organizmi s pridom uporabljajo pri sintezi snovi po načelih zelene kemije?

23. teden 2010

... da makak vrste Macaca munzala živi pri 2000 do 3500 metrov nadmorske višine, kar ga uvršča med najvišje živeče vrste prvakov?
... da je veliki spremljevalec zaradi svoje velikosti tako vpadljiv, da ga v nekaterih državah napačno navajajo kot najpogostejšega kačjega pastirja?
... da je na račun prosto dostopne vsebine revija PLoS Biology (na sliki naslovnica) v zadnjih letih med največkrat citiranimi s področja biologije?
... da lahko nekateri pahipodiji zrastejo tudi do 8 metrov v višino?
... da je ciprska miš edini še živeči mediteranski glodavec, ki so ga odkrili šele leta 2004?

22. teden 2010

... da ima hlapna substanca nepetalakton, ki jo izloča mačja meta (na sliki cvet), na mačke delno halucinogen vpliv?
... da zelena mamba preživi večino časa v drevesnih krošnjah, le med iskanjem hrane zaide tudi na tla?
... da lahko termogene rastline dvignejo temperaturo svojih tkiv s podobnim mehanizmom kot je odgovoren za netresavo termogenezo pri sesalcih?
... da so paščipalci pogosti v starih, zaprašenih knjižnicah, kjer lovijo prašne uši in druge členonožce, ki se prehranjujejo s celulozo?
... da so proso pričeli kultivirati pred približno 7.000 leti na območju Kavkaza in Kitajske?

21. teden 2010

... da pri vrhu plodnice pri rožki (na sliki) izraščajo drobni laski napolnjeni z zrakom, ki omogočajo razširjanje semen z vetrom?
... da gemoterapija uporablja za zdravljenje pripravke, ki so narejeni iz zarodnega tkiva dreves in grmovnic?
... da kot ksenobiotik označujemo tudi snov, ki je v organizmu prisotna v mnogo večji koncentraciji kot običajno?
... da so radiotrofne glive sposobne pretvarjati energijo sevanja gama v kemično energijo za rast?
... da je za razgradnjo lignina potrebna kompleksna mešanica encimov?

19. – 20. teden 2010

... da so leptostraki verjetno najbolj primitivni še živeči predstavniki višjih rakov?
... da je slovenski naravoslovec Henrik Freyer kot kustos Deželnega muzeja v Ljubljani uredil herbarij s preko 3000 primerki in zbirko več sto prepariranih živali?
... da citokromi P450 katalizirajo oksidacije organskih snovi v vseh 5 kraljestvih organizmov?
... da so hrbtorožke (na sliki Furcula furcula) dobile ime po zobcu, ki ga tvorijo luske na sprednjem paru kril ko so le-ta ob mirovanju strehasto zložena nad telesom?
... da je orešek enostavni suhi plod, ki nastane iz večlistne plodnice?

18. teden 2010

... da z besedo bivol (na sliki kafrski bivol) označujemo dva nesorodna rodova goveda, enega iz Afrike in drugega iz Azije?
... da viharniki preživijo večino življenja v zraku in pridejo na kopno le v času gnezdenja?
... da segajo začetki etnobotanike že v antiko?
... da je obseg priročnika Mala flora Slovenije narasel s 515 strani v prvi izdaji iz leta 1968 na 967 v četrti (2007)?
... da živijo čitali v čredah, ki lahko štejejo tudi po več kot 100 osebkov?

16. – 17. teden 2010

... da makrolidi (na sliki eritromicin) zavirajo rast bakterij tako, da se vežejo na njihove ribosome in ovirajo sintezo beljakovin?
... da je angleški fiziolog Charles Scott Sherrington med 1. sv. vojno preučeval utrujenost v industrijskem okolju, tudi tako, da je delal 13 ur na dan v tovarni?
.. da navadni oleander raste v subtropskem okolju, prenese pa tudi kratkotrajna znižanja temperature pod -10°C?
... da je Borrelia burgdorferi ena redkih patogenih bakterij, ki lahko preživijo brez železa?
... da je mešiček vrsta plodu, ki se odpira po trebušnem šivu, njegova posebna oblika strok pa tudi po hrbtnem?

14. – 15. teden 2010

... da je temeljna razlika med normalnimi in rakavimi celicami po Warburgovi hipotezi verjetno le posledica prilagoditve celic na hitro proliferacijo?
... da izraz inkvilinizem opisuje priskledništvo v smislu prostorske povezanosti organizmov?
... da je po gozdarski definiciji iglasti gozd gozd, v katerem je več kot 75% dreves iglavcev?
... da je trepetlika dobila ime po listih (na sliki), ki vztrepetajo že v rahlem vetriču?
... da rjavi pajki samotarji pogosto naseljujejo odpadno kartonasto embalažo, saj naj bi bila podobna gnilemu lubju, v katerem živijo v naravi?

12. – 13. teden 2010

... da se dendrologija ukvarja predvsem z ekonomskimi vidiki uporabe olesenelih rastlin in njihovega lesa?
... da nekrotične celice navadno ne sproščajo in posredujejo signalnih molekul imunskim celicam kot v primeru apoptoze, zato jih imunski sistem ne odsrani?
... da sta nemška nevroznanstvenika Erwin Neher (na sliki) in Bert Sakmann prva eksperimentalno dokazala obstoj ionskih kanalčkov v membranah vzdražnih celic?
... da nekatere lesne glive povzročijo zgolj obarvanje lesa, druge pa ga lahko povsem razgradijo in s tem uničijo?
... da je Naegleria fowleri edina ameba, ki se pojavlja v vseh treh oblikah, tj. kot trofozoit s psevdopodiji, trofozoit z bički in kot cista?

11. teden 2010

... da današnje razumevanje dinamike živčnih prenašalcev v sinapsah temelji predvsem na delu biokemikov Axelroda, Katza in von Eulerja, ki so za svoj prispevek nevroznanosti leta 1970 prejeli Nobelovo nagrado?
... da je amonijev ion toksičen produkt presnove pri živalih, ki ga izločajo v različnih oblikah glede na topnost v vodi?
... da največje sove spadajo v rod Bubo (na sliki velika uharica)?
... da ogrožena vrsta kaktusa Obregonia denegrii raste samo v mehiški zvezni državi Tamaulipas?
... da kljun pri vodomcu predstavlja skoraj četrtino celotne dolžine telesa?

7. – 10. teden 2010

... da je sputnik virofag povsem drugačen od vseh do sedaj znanih tipov virusov in se lahko v gostiteljski celici razmnožuje le ob prisotnosti drugega virusa?
... da je bolezen slonovica posledica okužbe z zajedavsko glisto Wuchereria bancrofti (na sliki), ki se razmnožuje v mezgovnicah in povzroča njihovo vnetje?
... da je modra barva oči (šarenice) posledica Tyndallovega sipanja svetlobe ob prehodu skozi stromo šarenice?
... da bazne pare tvorijo točno določene nukleotidne baze v nukleinskih kislinah zaradi geometrije molekul, ki določajo stabilnost nastalih vezi?
... da odraslega samca rumenega strnada ni mogoče zamenjati z nobenim drugim strnadom, enoletni mladiči pa so zelo podobni mladičem beloglavega?

6. teden 2010

... da predstavlja izloček semenjaka približno 70% semenske tekočine pri človeku?
... da ima pri pandah sezamoidna kost vlogo palca in je klasičen zgled za eksaptacijo?
... da raste po vsem svetu med 200 in 300 vrst perunik (na sliki travnolistna perunika)?
... da imajo glavonožci kompleksne strukture za spreminjanje barve, ki jih gradi po ena kromatofora in številne podporne celice?
... da je ameriški biokemik in genetik Marshall W. Nirenberg za svoj prispevek k razvozlanju genetskega koda leta 1968 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino?

5. teden 2010

... da sodijo predstavniki roda modroobročkastih hobotnic (na sliki Hapalochlaena lunulata) med najbolj strupene živali na svetu?
... da izvira navadni komarček iz Južne Evrope in uspeva drugod večinoma le gojeno?
... da gradi lobanjsko bazo šest različnih lobanjskih kosti, ki imajo številne luknje za možganski živci in žile?
... da je čistilna krhlika v Severni Ameriki invazivna tujerodna vrsta?
... da Leydigove celice v modih izločajo androgene, med drugim tudi testosteron?

4. teden 2010

... da daje pigment zeaksantin rumeno barvo mnogim organizmom (na sliki koruza, po kateri je dobil tudi ime)?
... da ima nožnica kisel pH zaradi delovanja bakterije Lactobacillus acidophilus, ki razgrajuje glikogen?
... da je koruzna omakalna vodica, ki je sicer odpadek pri mletju koruze, uporabna kot hranilo v mikrobioloških gojiščih?
... da je za termoregulacijo sesalcev in ptic ključen regulacijski sistem v hipotalamusu v centralnem živčnem sistemu?

1. – 3. teden 2010

... da betalaktamski antibiotiki, med katere spadajo tudi penicilini, delujejo z zaviranjem sinteze peptidoglikanskega ogrodja bakterijske celične stene?
... da troglavo mečno mišico sestavljata dvoglava (na sliki) in velika mečna mišica, ki sta s skupno kito pripeti na petnico?
... da lahko živali zaznavajo ustrezne feromone v izredno nizkih koncentracijah?
... da je evtrofikacija škodljiva za ekosistem zaradi zniževanja koncentracije kisika v okolju?
... da lahko dušične bakterije po ocenah vežejo tudi 20 kg dušika na hektar njiv, če na njih rastejo primerne rastline?