Senusret II.
Senvosret II., Sesostris II.
Glava kipa Senusreta II. iz Karnaka
Faraon
Vladavina	sovladar pet let; samostojen vladar okoli petnajst let.[1][a] (Dvanajsta dinastija)
Predhodnik	Amenemhet II.
Naslednik	Senusret III.
Vladarski nazivi Prenomen  (Praenomen) Kakeperre Ḫˁ-ḫpr-Rˁ[10] Rajeva Ka oživlja[5] or Popolna manifestacija Raja[10] Nomen Senusret S-n-Wsrt Mož (ki) pripada Vosret[10][5] Horovo ime Sešemtavi Sšm-t3wy Tisti, ki vodi Dve deželi[10] Naziv Nebti Sekamaat Sḫˁ M3ˁt Tisti, ki je povzročil, da se je pojavila Maat[10] Ali: Sekainebti Sḫˁ.j-Nb.tj Tisti, ki je povzročil, da sta se pojevili Dve gospe Zlati Horus Hetep netjeru Ḥtp-nṯr.w S katerim so bogovi zadovoljni[10]
Zakonci	Kenemetneferhedžet I.[d] in Nofret II[d]
Otroci	Senusret III., Itakait[d] in Sitatoriunet[d]
Oče	Amenemhet II.
Mati	Senet[d]
Pokopan	Beni Hasan

Kakeperre Senusret II. je bil četrti faraon Dvanajste egipčanske dinastije, ki je vladal od okoli 1897 pr. n. št. do 1878 pr. n. št.

Senusret II se je zelo zanimal za oazo Faijum in začel graditi obsežen namakalni sistem od Bahr Yussefa do jezera Moeris. V El-Lahunu je zgradil nasip in mrežo namakalnih kanalov. Namen njegovega projekta je bil povečati obdelovalne površine na tem območju. Pomembnost projekta je želel poudariti s tem, da je kraljevsko nekropolo premaknil iz Dahšurja v El-Lahun, kjer je zgradil tudi svojo piramido. Ta lokacija je ostala politični kapital Dvanajste in Trinajste dinastije. V bližini nekropole je zgradi prvo znano delavsko naselje Senusrethotep (Kahun).^[11]

V nasprotju z njegovim naslednikom je vzdrževal dobre odnose s številnimi nomarhi (guvernerji), ki so bili skoraj tako bogati kot on.^[12] Šesto leto njegovega vladanja je dokazano na stenski sliki v grobnici nomarha Hnumhotepa II. v Beni Hasanu.

Sovladanja egipčanskih vladarjev so pomemben podatek za razumevanje zgodovine Srednjega kraljestva in Dvanajste dinastije.^[13][14] Francoski egiptolog Claude Obsomer možnost sovladanja v Dvanajsti dinastiji v celoti zavrača.^[15] Robert D. Delia^[16] in nemški egiptolog Karl Jansen-Winkeln^[17] sta zato preučila Obsomerjevo delo in ugotovila, da so sovladanja obstajala.^[18] Skalni napis v Konossu je nedvomen dokaz o sovladanju Senusreta II. in Amenemheta II. in kasnejših sovladanj v Dvanajsti dinastiji.^[19] Kasnejša so razvidna predvsem iz dvojnih datiranj dokumentov.^[b] Sovladanje Senusreta II. in Amenemheta II. je trajalo najmanj tri leta.^[1]

Dolžini vladanj Senusreta II. in Senusreta III. sta ključni za določitev kronologije Dvanajste dinastije.^[14] Torinski seznam kraljev Senusretu II. pripisuje 19 let vladanja, Senusretu III. pa 30 let vladanja.^[21] To je veljalo do leta 1972, ko je ameriški egiptolog William Kelly Simpson ugotovil, da je najkasnejše dokazano leto vladanja Senusreta II. sedmo, Senusreta III. pa 19. leto.^[21] Kim Ryholt, profesor egiptologije na Univerzi Kopenhagen, dopušča možnost, da sta na seznamu imeni napačno urejeni.^[22]

Več egiptologov je leta 1997 objavilo podatek, da so na steli Kairo JE 59485 odkrili osmo in hkrati najvišje dokumentirano vladarsko leto Senusreta II.^[23]

Natančna dolžina vladanja Senusreta II. ostaja neznana. Številni sodobni egiptologi mu pripisujejo devet ali deset let vladanja.

Faijumska oaza v Srednjem Egiptu je naseljena že več kot 8000 let.^[24] V Srednjem kraljestvu je postala pomembno gospodarsko središče,^[24] ker so jo faraoni v tem obdobju z več razvojnimi projekti spremenili v kmetijsko, versko in turističnemu podobno središče.^[24] Oaza leži 80 km južno od Memfisa in ima razen obdelovalne zemlje^[1] tudi jezero Moeris, vir vode za namakanje polj.^[24]

Senusret II. je začel projekt izkoriščanja močvirnatih delov oaze za lov in ribolov. Začeta dela so nadaljevali njegovi nasledniki. Zaključil jih je njegov vnuk Amenemhet III. ^[1] Senusret II. je dal zgraditi jez in mrežo namakalnih kanalov, ki so se napajali iz jezera Moeris.^[1][9][25]

V tistem času je izstopalo čaščenje krokodiljega boga Sobeka.^[24]

Vladavina Senusreta II. je bila obdobje miru in blaginje brez dokumentiranih vojnih pohodov in cvetočim trgovanjem z Bližnjim vzhodom.^[9]

Senusreta II. je nasledil sin Senusret III. Z njuno sovladanje ni nobenega trdnega dokaza.^[26] Edini mogoč dokaz je skarabej z imeni obeh vladarjev.^[27] Če je njuno sovladanje le bilo, je bilo zelo kratko, dolgo morda nekaj mesecev.^[27]

Leta 1899 je angleški egiptolog Flinders Petrie odkril čudovit zlat ureus z vstavki, ki je bil del plena iz izropane grobnice Senusreta II.^[28] Ureus je zdaj razstavljen v Kairskem muzeju. Egiptologi so na drugem mestu odkrili tudi grobnico Senusretove hčerke, princese Sitatoriunet. V njej so našli nekaj nakita, vključno s parom naprsnih plošč in krono ali diademom. Nakit je razstavljen v Metropolitan Museum v New Yorku ali v Kairskem muzeju

Leta 2009 so egipčanski arheologi objavili rezultate izkopavanj, ki jih je vodil egiptolog Abdul Rahman Al-Ayedi. Znanstveniki so v bližini piramide v El-Lahunu odkrili skrivališče mumij iz faraonskega obdobja v živahno pobarvanih lesenih krstah. Mumije so bile prve, ki so jih odkrili v okolici piramide.^[29]

Glavni članek: Piramida Senusreta II..

Piramida je bila zgrajena okoli skalnega izdanka, napolnjena z zidaki iz blata in obložena s kamnitimi ploščami. Plošče so bile spete s kovinskimi sponami v obliki lastovičjega repa. Okoli jedra piramide je bil drenažni jarek, napolnjen s kamni. Faraon se je očitno bal, da bi piramido lahko poškodovala voda.

Okoli piramide je osem mastab in majhna pomožna piramida. Obzidje je bilo obloženo z apnencem in okrašeno z nišami po zgledu na Džoserjevo piramido v Sakari. Mastabe so bile trdno grajene. V njih ali pod njimi niso odkrili pogrebnih prostorov, kar lahko pomeni, da so bile samo simbolične. Flinders Petrie tudi v pomožni piramidi ni odkril podzemnih prostorov.

Vhod v Senusretovo piramido je na južni strani in ne na severni, kot običajno. Vstopni jašek je bil po izgradnji zasut, komora za njim pa je imela videz pogrebne komore, kar naj bi zavedlo roparje, da ne bi kopali naprej. Pravi vstopni jašek vodi v obokano komoro z globokim vodnjakom, povezanim morda s kultom Ozirisa. Iz komore so po nekaj hodnikih pride do predsobe in obokane pogrebne sobe s stransko sobo. V pogrebni sobi so odkrili velik sarkofag, večji od prehodov in predorov. V pogrebno sobo so ga očitno spustili od zgoraj po klančinah, ki so jih kasneje odstranili. Kamnito zunanjo oblogo piramide je odstranil Ramzes II. in jo uporabil za svojo piramido. Svoje dejanje je dokumentiral na napisu.

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 2 3 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Nemčija
Inštituti za umetnostno raziskovanje	Artist Names (Getty)
Drugo	RERO (Švica) 1