Ta stran vsebuje seznam virov (natančneje periodičnih publikacij), ki so bili tekom obsežnejše razprave ovrednoteni glede njihove splošne stopnje zanesljivosti v skladnosti s smernicami o preverljivosti. Pri rabi virov iz seznama je potrebno upoštevati kontekst rabe v posamičnih primerih. Konsenz o zanesljivosti virov na seznamu ni dokončen in se lahko z nadaljnjo razpravo spremeni.

Napotki o rabi seznama

Seznam vire uvršča v splošne razrede zanesljivosti, nekateri viri pa so opremljeni tudi z bolj podrobno razlago in napotki. Uvrstitev vira na seznam temelji na predhodni obsežnejši razpravi o zanesljivosti vira in povzema konsenz te razprave. Raba posameznih virov v posameznih primerih je odvisna od konteksta rabe, o katerem je potrebno presoditi od primera do primera.

Potrebno je razlikovati med načeli rabe primarnih in sekundarnih virov: nezanesljivi viri so občasno lahko primerni kot primarni viri v skladu s pravili o rabi primarnih virov. Prav tako je potrebno razlikovati med različnimi kategorijami vsebin, ki jih objavlja posamezen vir: kolumne, intervjuji in sponzorske vsebine npr. ne veljajo za zanesljive sekundarne vire. Potrebno je presoditi tudi o teži oz. kontroverznosti posameznih navedb, ki določa dokazilno breme (dokazilno breme je najvišje pri člankih o biomedicinskih temah in živečih osebah). Noben vir ni nezmotljiv.

Nekateri viri so preveč očitno nezanesljivi ali premalo pomembni, da bi bili sploh obravnavani za umestitev na seznam. Če nek vir ni na seznamu, pa še ne pomeni, da je bolj ali manj zanesljiv kot viri na seznamu.

Dopolnjevanje in izboljševanje seznama

Uporabniki med razpravo o zanesljivosti posameznega vira na podlagi utemeljenih argumentov poskušajo doseči konsenz o stopnji zanesljivosti virov. Pri razpravi imajo največjo težo konkretni primeri zanesljivosti oz. nezanesljivosti. Pomembnost primerov nezanesljivosti vira je potrebno vseeno pretehtati glede na reprezentativnost primerov kot izjem ali splošnega trenda.

Konsenz o zanesljivosti virov se lahko spremeni. Uporabniki lahko naknadno predstavijo dodatne prepričljive dokaze ali argumente, vključno na podlagi spremembe okoliščin, ki so podlaga za presojo zanesljivosti (npr. sprememba uredništva publikacije) od časa zadnje presoje zanesljivosti.

Pred ponovnim odprtjem razprave se je potrebno seznaniti s preteklo razpravo. Ponovno podajanje že ovrženih argumentov kljub odločnemu konsenzu se lahko smatra kot disruptivno vedenje.

Kriteriji za vključitev virov na seznam

Uredniki lahko samopobudno sprožijo razpravo o zanesljivosti posameznih virov. Vir se uvrsti na seznam šele tedaj, ko se prek obsežnejše razprave doseže širši konsenz; v primeru nesklepčne ali ožje razprave se vira na seznam (še) ne uvrsti.

Kriteriji za presojo

Za zanesljive vire so značilni: visoki uredniški standardi, splošna točnost navedb, dosledno objavljanje popravkov, jasna ločitev med objektivnimi objavami in mnenjskimi objavami ter objektivno vrednotenje in podajanje dejstev.

Za nezanesljive vire so značilni: ohlapni ali nejasni ali neobstoječi uredniški standardi, pogosto objavljanje neresničnih navedb, pomanjkljivo ali odsotno objavljanje popravkov, nejasna ločitev med (domnevno) objektivnimi objavami in mnenjskimi objavami ter pristransko oz. neuravnovešeno vrednotenje in podajanje informacij.

Splošne značilnosti zanesljivih in nezanesljivih virov

Viri, ki se splošno smatrajo za zanesljive, so: uveljavljene tiskane in spletne novičarske medijske publikacije s primernimi uredniškimi standardi ter znanstvene publikacije s primernimi uredniškimi standardi.

Viri, ki se splošno smatrajo za manj zanesljive, so: tabloidi, revije z nizkimi uredniškimi standardi, mnenjski spletni mediji, nestrokovne/neuradne/nenovinarske spletne strani, blogi in socialna omrežja.

Objektivna merila zanesljivosti

Objektivna merila zanesljivosti so: povzemanje in citiranje navedb vira s strani drugih zanesljivih virov (npr. povzemanje s strani drugih publikacij ali citiranost strokovnih člankov v znanstveni literaturi), splošna skladnost navedb z navedbami v drugih primerljivih zanesljivih virih (če zanesljivi viri o istih navedbah navajajo nasprotne trditve, je moč sklepati, da gre pri obravnavanih navedbah vira za neresnične navedbe ali teorije zarot) in pogostost objavljanja preverljivo napačnih navedb (npr. navedba, da je za kaznivo dejanje odgovorna določena oseba, čeprav je bila kasneje za to dejanje na podlagi neizpodbitnih dokazov pravnomočno obsojena čisto druga oseba).

Izvorno medijsko poročanje in povzemanje

Medijski viri, ki vsebujejo precejšen delež izvornih vsebin (preiskovalne, podatkovne in/ali pojasnjevalne novinarske vsebine), se smatrajo za enako ali bolj zanesljive vire kot pa viri, ki se pretežno ukvarjajo s povzemajem in/ali komentirajem vsebin iz drugih virov, tudi v primeru, da je pogostost napak pogostejša pri prvih, saj je točno izvorno poročanje (še posebej na področju preiskovalnega novinarstva) bistveno bolj zapleteno kot točno povzemanje.

Točno povzemanje in/ali poobjavljanje vsebin iz drugih virov se ne smatra kot dokaz zanesljivosti nekega vira, temveč se kot dokaz zanesljivosti smatra zgolj točnost in objektivnost dela izvornih vsebin (vkolikor jih vir sploh ustvarja). Redno povzemanje nezanesljivih virov, netočno povzemanje navedb zanesljivih virov ali vnašanje pristranskosti oz. neobjektivnosti v povzetke vsebin drugih virov (npr. vmesni pristranski komentiranji v povzetih vsebinah ali neobjektivno predstavljanje dejstev v povzetkih) vira pa se medtem štejejo kot dokaz nezanesljivosti takšnega vira. Potrebno pa je razlikovati med golim povzemanjem in poobjavljanjem vsebin in pa pojasnjevalnim novinarstvom, katerega zaznamuje obsežnejše zbiranje, obdelovanje in predstavljanje neke tematike.

Potek presoje in vmeščanja v seznam

Uporabniki sprva v okviru poglavja Razprava podajo svojo splošno mnenje o zanesljivosti vira in razpravljajo o splošni zanesljivosti vira ter v podpoglavjih podajajo konkretne primere (ne)zanesljivosti (npr. primeri netočnih navedb, podatki o uredniških standardih, vidnejše vsebine, splošni ugled, (ne)pristranskost vsebin) in o njih razpravljajo. Administrator po zaključku zadosti obsežne razprave ustvari poglavje Glasovanje, v okviru katerega lahko posamezni uporabniki v določenem omejenem časovnem obdobju podajo stališče glede stopnje zanesljivosti z jedrnato utemeljitvijo glasu in morebitnimi opombami (utemeljitev in opombe bodo služile za oblikovanje povzetka razprave in napotkov za uporabo vira). Administrator nato presodi konsenz razprave in predlaga konsenzno stopnjo zanesljivosti, povzetek razprave in morebitne posebne napotke glede rabe vira. Vir je lahko v primeru, da je konsenz pretežno razdvojen med dvema soležečima kategorijama zanesljivosti (npr. "Zanesljiv" in "Pretežno zanesljiv"), umeščen v vmesno kategorijo (npr. "Zanesljiv do pretežno zanesljiv"). Uporabnikom je v določenm omejenem časovnem obdobju omogočeno komentiranje administratorjevega predloga. Po preteku obdobja za oddajo komentarjev lahko administrator podatke o zanesljivosti vira vnese v seznam. Podajanje kasnejših novih argumentov in dejstev je mogoča v okviru poglavja Kasnejša razprava. V primeru pomembnih novih dognanj v kasnejši razpravi se lahko postopek ponovi.

Seznam virov

Zanesljivi: Vir je bil ugotovljen za zanesljivega znotraj svojega področja kompetenc. V primeru spora o zanesljivosti posamezne objave oz. navedbe iz takšnega vira je dokazno breme vedno na uporabniku, ki nasprotuje uporabi, argumenti za ovržbo uporabe v posameznih primerih pa morajo biti zelo prepričljivi (npr. ko je moč z visoko stopnjo gotovosti ovreči trditev vira na podlagi drugih virov, ali ko je vsebina izven področja kompetenc vira (medijski viri niso najbolj primerni viri za Wikipedijske prispevke o znanosti). Vir je potrebno v besedilu Wikipedijskega prispevka omeniti zgolj v primeru, ko je edini razpoložljiv vir za neko izjemno navedbo. Vir ima visoko pomembnost.

• Pretežno zanesljivi: Vir je bil ugotovljen za pretežno zanesljivega, saj so navedbe v objavah pretežno točne, vseeno pa je bilo pri viru ugotovljeno vsaj eno od naslednjega: nezanemarljivo število netočnih oz. neresničnih navedb zaradi nekoliko nižjih uredniških standardov, ali delna splošna pristranskost vsebin oz. občasno nejasno ločevanje med objektivnimi vsebinami in mnenjskimi vsebinami. Če je neka navedba v takšnem viru nasprotujoča navedbi v bolj zanesljivem viru, se navedba v takšnem viru smatra za manj verjetno in se zato lahko v besedilu manj poudari ali v celoti izbriše, ko obstaja utemeljen sum, da je navedba netočna. Pomembnost teh virov je nižja. V primeru bolj kontroverznih navedb je potrebno v besedilu Wikipedijskega prispevka omeniti vir, v primeru potencialno pristranskih navedb pa tudi svetovnonazorsko pripadnost vira, ter navedbo raje podpreti z bolj zanesljivim virom (v kolikor je to mogoče).
• Pretežno nezanesljivi: Vir je bil prepoznan za pretežno nezanesljivega, saj je bilo pri viru prepoznano vsaj eno od naslednjega: prepogosto objavljanje netočnih oz. neresničnih navedb kot posledica preohlapnih novinarskih oz. uredniških standardov, nejasna ločitev med (domnevno) objektivnimi vsebinami in mnenjskimi vsebinami, ali izrazita pristranskost in neobjektivnost vsebin. Raba teh virov kot sekundarnih virov se načeloma odsvetuje. Navedbe v prispevkih na Wikipediji, ki se v sklicih zanašajo na takšne vire kot sekundarne vire, je priporočljivo zamenjati z bolj zanesljivimi viri (in slednjim primerno po potrebi spremeniti vsebino, ki se je na takšen vir zanašala). Kontroverzne navedbe v prispevkih na Wikipediji, ki se v sklicih zanašajo na takšne vire kot sekundarne vire, se lahko izbriše; dokazno breme za smotrnost vključitve takšnih navedb je vedno na uporabniku, ki zagovarja rabo takšnega vira. Vir se načeloma lahko uporablja za: navajanje povsem nekontroverznih navedb v odsotnosti bolj zanesljivih nadomestnih virov, povzemanje vidnejših mnenjskih vsebin, in pa za povzemanje vidnejših kontroverznih vsebin kvečemu kot mnenj (pristranske vsebine in vsebine vprašljive točnosti iz takšnih virov se v tem primeru obravnavajo kot mnenjske vsebine tudi če so v viru predstavljene kot objektivne vsebine). V primeru uporabe takšnega vira za karkoli drugega kot povsem nekontroverzne navedbe je potrebno vir v besedilu Wikipedijskega prispevka vedno omeniti, v primeru povzemanja mnenjskih ali pristranskih ali vprašljivo točnih vsebin iz takšnega vira pa omeniti tudi morebitno relevantno svetovnonazorsko pripadnost vira. V primeru, da bolj zanesljiv vir objavi nasprotujoče navedbe kot takšen vir, se navedbe v takšnem viru smatrajo za napačne. Izjemne navedbe takšnih virov je sprejemljivo vključevati v prispevke na Wikipediji le tako, da je povprečnemu bralcu razvidno, da gre za navedbe pristranskega in/ali manj zanesljivega vira, in le tedaj, ko takšne navedbe predstavljajo manjši del vsebine Wikipedijskega prispevka. Pomembnost teh virov je ničelna.
• Nezanesljivi: Vir v celoti ne ustreza merilom primernih virov na Wikipediji. Pri viru je bilo prepoznano vsaj eno od naslednjega: odsotnost uredniškega postopka, samozaložniško objavljanje (npr. osebni blogi, osebne spletne strani, družabna omrežja), objavljanje izključno mnenjskih vsebin (npr. kolumn in komentarjev), ali pogosto objavljanje očitno neresničnih navedb ali dokazano potvorjenih vsebin. Raba je dovoljena kvečemu za samoreferenčne navedbe (t.j. navedbe o tem, kaj piše v viru, vključno za povzemanje vidnejših mnenjskih vsebin in intervjujev), ne pa tudi kot sekundaren vir ali primaren vir za navajanje izjav tretjih oseb. V primeru uporabe takšnega vira je potrebno vir v besedilu Wikipedijskega prispevka vedno omeniti, v primeru povzemanja mnenjskih vsebin iz takšnega vira pa omeniti tudi morebitna relevantna svetovnonazorska pripadnost vira. Pomembnost teh virov je ničelna.
• 📌 Drugo: Vira ni bilo mogoče umestiti v nobenega od zgornjih kategorij zanesljivosti. Napotki o primerni rabi vira so navedeni v komentarju.
• Razprava v teku: Vir je predmet tekoče razprave o uvrstitvi na ta seznam.

Seznam