B-29 Superfortress
Boeing B-29 Superfortress
Vloga	Strateški bombnik
Izvor	ZDA
Proizvajalec/-ci	Boeing
Krstni polet	21. september 1942
Uveden	8. maj 1944
Upokojen	1960 USAF 1988 Kitajska
Status	upokojen
Glavni uporabnik	USAAF RAF
Izdelovan	1943–1946
Število izdelanih	3.970
Cena programa	$3 miljarde razvojnih stroškov ekvivalentno $52 miljard v 2022
Različice	Boeing KB-29 Superfortress XB-39 Superfortress Boeing XB-44 Superfortress Boeing B-50 Superfortress
Izpeljanke	Boeing 377 Stratocruiser Tupolev Tu-4

Boeing B-29 Superfortress, znan tudi kot »super trdnjava«, je štirimotorni strateški bombnik USAF za visoko dnevno bombardiranje, eno izmed največjih letal druge svetovne vojne in edino letalo, ki je odvrglo aktivno jedrsko orožje: 6. avgusta 1945 bombo Little Boy z uranom²³⁵ moči 14–17 kiloton na Hirošimo in 9. avgusta bombo Fat Man s plutonijem²³⁹ z močjo 20 kiloton na Nagasaki. S kabino pod tlakom, osrednjim protipožarnim sistemom, APUjem in daljinsko upravljanimi mitralješkimi kupolami je bil eden izmed najbolje izpopolnjenih bombnikov svojega časa. V nasprotju s številnimi drugimi bombniki je ostal v uporabi še dolgo po drugi svetovni vojni do šestdesetih let v ZDA, na Kitajskem so sovjetsko kopijo Tu-4 uporabljali do leta 1988. USAF ga je uporabljal za celi kup nalog, med drugim tudi kot leteči tanker in podporo mornarici. NACA (predhodnik NASAe) ga je uporabljala za raziskave kot nosilno platformo – matično plovilo za izstreljevanje (Bell X-1), pred dobo satelitov so se ti bombniki uporabljali tudi za prenos televizijskih signalov. B-29 je bil glavno orožje ZDA proti Japonski v drugi svetovni vojni in jo tudi končal z odmetom dveh atomskih bomb in kapitulacijo Japonske. B-29 je nadomestil reaktiven Boeing B-52 Stratofortress.

Različice

• XB-29 (prototip)
• YB-29 (izboljšan XB – 14 kom.)
• B-29 (osnovni model – 2513 kom.)
• B-29 A (izboljšan B-29 1119 kom.)
• B-29 B (model za nizko bombardiranje – 311 kom.)
• KB-29 (tanker)

Uporabniki

Združene države Amerike

• ZDA USAAF
• ZDA USAF

Združeno kraljestvo

•  Združeno kraljestvo RAF

Avstralija

•  Avstralija RAAF

Specifikacije

Podatki iz Quest for Performance^[1]

Splošne značilnosti

• Posadka: 11 (Pilot, Co-pilot, Bombardier, Flight Engineer, Navigator, Radio Operator, Radar Observer, Right Gunner, Left Gunner, Central Fire Control, Tail Gunner)
• Dolžina: 99 ft 0 in (30,18 m)
• Razpon kril: 141 ft 3 in (43,05 m)
• Višina: 27 ft 9 in (8,46 m)
• Površina kril: 1.736 sq ft (161,3 m²)
• Vitkost: 11.5
• Aeroprofil: root: Boeing 117 (22%); tip: Boeing 117 (9%)^[2]
• Zero-lift drag coefficient: 0.0241
• Frontal area: 4.116 sq ft (382,4 m²)
• Teža praznega letala: 74.500 lb (33.793 kg)
• Bruto teža: 120.000 lb (54.431 kg)
• Maks. vzletna teža: 133.500 lb (60.555 kg) ::::135.000 lb (61.000 kg) combat overload
• Pogon letala: 4 × Wright R-3350-23 Duplex-Cyclone 18-cylinder air-cooled turbosupercharged radial piston engines, 2.200 hp (1.600 kW) vsak
• Propelerji: št. lopatic: 4 constant-speed fully-feathering propellers, 16 ft 7 in (5,05 m) premer

Zmogljivost

• Maks. hitrost: 357 mph (575 km/h; 310 kn)
• Potovalna hitrost: 220 mph (191 kn; 354 km/h)
• Hitrost pri porušitvi vzgona: 105 mph (91 kn; 169 km/h)
• Doseg: 3.250 mi (2.824 nmi; 5.230 km)
• Največji doseg: 5.600 mi (4.866 nmi; 9.012 km)
• Višina leta (servisna): 31.850 ft (9.708 m) ^[3]
• Hitrost vzpenjanja: 900 ft/min (4,6 m/s)
• Razmerje vzgon/upor: 16.8
• Obremenitev krila: 6.912 lb/sq ft (33.750 kg/m²)
• Razmerje moč/teža: 0,120 kW/kg

Oborožitev

• Strelno orožje:
  • 10× .50 in (12.7 mm) Browning M2/ANs in remote-controlled turrets.^[4] (omitted from Silverplate B-29s)
  • 2× .50 BMG and 1× 20 mm M2 cannon in tail position (the cannon was later removed)^{[N 1]}
• Bombe: ^[5]
  • 5.000 lb (2.300 kg) over 1.600 mi (2.600 km; 1.400 nmi) radius at high altitude
  • 12.000 lb (5.400 kg) over 1.600 mi (2.600 km; 1.400 nmi) radius at medium altitude
  • 20.000 lb (9.100 kg) maximum over short distances at low altitude
  • Could be modified to carry two 22.000 lb (10.000 kg) Grand Slam bombs externally.^[5]
  • Mark I, Mark III, Mark 4,^[6] and Mark 6^[7] nuclear bombs (only Silverplate versions of the aircraft).

Literatura

• Herbert, Kevin B. Maximum Effort: The B-29s Against Japan. Manhattan, Kansas: Sunflower University Press, 1983. ISBN 978-0-89745-036-2.
• Dorr, Robert F. B-29 Superfortress Units of the Korean War. Botley, Oxford, UK: Osprey Publishing, 2003. ISBN 1-84176-654-2.

Sklici

Glej tudi

• Seznam bombnikov druge svetovne vojne

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Boeing B-29

1. ↑ Loftin, LK, Jr. Quest for Performance: The Evolution of Modern Aircraft. Arhivirano 2018-05-29 na Wayback Machine. NASA SP-468. Retrieved: 22 April 2006.
2. ↑ Lednicer, David. »The Incomplete Guide to Airfoil Usage«. m-selig.ae.illinois.edu. Pridobljeno 16. aprila 2019.
3. ↑ "B-29 Superfortress." Boeing. Pridobljeno: 22. marca 2012.
4. ↑ AAF manual No. 50-9: Pilot's Flight Operating Instructions for Army model B-29, 25 January 1944, page 40; Armament
5. ↑ ^{5,0 5,1} Gunston, Bill (1978). The illustrated encyclopedia of combat aircraft of World War II. New York: Bookthrift Publications. str. 202. ISBN 0-89673-000-X.
6. ↑ History of the Mark 4 Bomb (poročilo). Sandia National Labs., Albuquerque, NM (USA). Februar 1967. str. 33.
7. ↑ History of the Mark 6 bomb (poročilo). Sandia National Labs., Albuquerque, NM (USA). november 1967. str. 20.((navedi report)): Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)