Batana

Batana v škveru na Jernejevem kanalu
Zgodovina
Istra
Splošne značilnosti
Dolžina:	4 do 6 m
Ugrez:	0,5 m
Pogon:	vesla, jadra

Batána it. batella, battana, (nar. ščifa) je tip lesenega čolna, ki so ga nekoč v tržaškem zalivu, ob obalah Istre in drugod na Jadranu uporabljali za ribolov, prevoz tovora in kot pomožni čoln braceram, trabakulam itd.

Ribiči so se na ribolov ob obalah Istre nekdaj tradicionalno odpravljali s čolni na vesla. Tak čoln se imenuje batána in sodi med najbolj razširjene tipe preprostega ribiškega čolna na Jadranu, poznan je pod različnimi imeni. Slovenci v Tržaškem zalivu med Trstom in Timavo batano imenujejo »betjeu«.

Čeprav batana danes predstavlja preprost majhen čoln s ploskim dnom in s t.i. zrcalom na krmi, pa novejše raziskave izpričujejo, da so bile starejše batane lahko tudi večjih dimenzij, imele so do dva jamborja in rahlo zaobljeno dno. V redkih primerih so imele krmno statev in zaobljeno krmo, kakor guc in sorodni topo, kar izpričuje tudi maketa batane Rara iz Savudrije.

Nobena batana ni povsem enaka drugi. Klasična istrska je dolga 4 do 6 metrov, ima ravno dno, ki pa je po dolžini rahlo ukrivljeno, krmo zapira ravna deska, ki ji rečejo zrcalo. Na splošno so istrske batane izdelane v povprečju bolj trebušasto kakor batane iz drugih jadranskih obal. Boka potekata od premca do krme v precej enakomernem, vendar pri sredini v nekoliko večjem loku.^[1]

Oplata je izdelana iz dveh ali treh desk v eni dolžini, kar prispeva k trdnosti plovila. Narejena je iz različnih vrst poceni lesa. Ogrodje z rebri je največkrat iz hrasta, murve, bora ali bresta, oplata in paluba iz jelke ali iz macesna. Batana ima v dnu po dolžini ogrodje, ki mu rečejo paramezal in lahko služi tudi kot nosilec jambora.

Batane so se uporabljale za ribolov na dva načina in sicer z majhnim trapezastim jadrom na jamboru ali le na dve vesli, ki sta bili med veslanjem stoje položeni med leseni vilici na prečnem drogu, poimenovanem bracara. Nekaj značilnosti »batáne« ima tudi drugi podoben manjši čoln na vesla, poznan pod imenom »ščifa« ali »batelina«, medtem ko se je za velike batane ohranilo poimenovanje »batelon«.

Batana sodi med najbolj enostavna ribiška lesena plovila, z ravnim dnom in brez kobilice. Značilnost batane je prav velikost, saj zaradi razmeroma majhne prečne širine tradicionalne batane ne omogočajo opiranja z vesli na bočnih straneh, pri stoječem veslanju.

Najmanjše batane so bile popolnoma odprte, bile so brez palube, pogosto brez kobilice. Poganjali so jih z vesli, danes pa z majhnim izvenkrmnim motorjem. Popolnoma opalubljene batane z jadri so bile pogosto nekoliko večje od preostalih, saj so bile namenjene za ribolov na odprtem in bolj valovitem morju. Ker so imele pred valovi zaščiteno notranjost, so lahko vanje naložili več ribolovne opreme in orodja.

• dvoaštna batana
• batana z ravnimi boki
• batana z zakrivljenimi boki
• savudrijska batana
• batana z V-dnom
• rovinjska batana
• batana s polkrožno krmo
• prečna batana
• batelina
• velika batana / batelon
• batana s kobilico

• feral - močna luč tik nad morjem za privabljanje rib pri nočnem ribolovu
• fošina - ost na dolgem ročaju z vrvico (narečno), lahko tudi trizob
• maček - tip preprostega sidra s tremi ali štirimi kraki, še danes najpogostejše sidro na manjših plovilih
• škver (ital. squero) - manjša obrtna delavnica za izdelavo manjših in enostavnih lesenih plovil
• mezzobatana - (mezzo v italijanščini pomeni pol) je batana, ki se ne ujema povsem z definicijo batane, ampak je »tu nekje«, ker ima lastnosti tudi drugovrstnih plovil.

Čeprav so nekdaj stari prebivalci Pirana skupaj s tistimi iz Rovinja sloveli kot najbolj izkušeni izdelovalci batan, so v Piranu v desetletjih po drugi svetovni vojni postopoma izgubili vse batane, saj so jih nadomestili čolni, izdelani iz umetnih materialov. Po približno 20 letih so v piranski mandrač pred leti spustili prvo povsem novo batano, ki so jo v treh tednih izdelali člani zavoda Mediteranum in jo nato po uspeli dražbi izročili novemu lastniku. Eno od novih batan je možno videti tudi na privezu v škveru pri Seči.

• Bonin, Flavij (2005). Jadrnice na Slovenskem. Ljubljana. COBISS 220147456.
• Simič, Slobodan Sime (2008). Batane Istre. Sijart, Piran. COBISS 239332352.
• Keber, Luciano (2018). Veter Mediterana, tradicionalna plovila Jadrana = Vento del Mediterraneo, le barche tradizionali dell'Adriatico. Pomorski muzej - Museo del mare Sergej Mašera Piran - Pirano, Piran. COBISS 1787124.
• Simič, Slobodan Sime (2023). Solinska plovila. Mediteranum, Piran. COBISS 304402944. ISBN 978-961-93022-9-3.

• Simič, Slobodan (2010). Restavriranje historičnih plovil. Piran : Zavod Mediteranum. COBISS 249442048. ISBN 978-961-269-190-5.

• Simič, Slobodan: Načrti tradicionalnih lesenih plovil Istre za samogradnjo: Batana s polkrožno krmo (COBISS)
• Simič, Slobodan: Načrt tradicionalnega lesenega plovila Istre za samogradnjo: Batana z zakrivljenimi boki (COBISS)
• Simič, Slobodan: Načrti tradicionalnega lesenega plovila Istre za samogradnjo: Batana z ravnimi boki (COBISS)

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Batana.

• Rovinjska batana pridobljeno 10.5.2018 (hrvaško)
• Izdelava in splovitev batane Koštance pridobljeno 10.5.2018
• Društvo Bracera pridobljeno 10.5.2018

p p u Istra
Zgodovinski članki	Histri Istra Nezakcij Rižanski zbor Glagolica Bitka pri Piranu Bitka pri Savudriji Labinska republika Zgodovina Istre
Upravno-regionalne enote (zgodovinske in sedanje)	Mejna grofija Istra Pazinska grofija Avstrijska mejna grofija Istra Avstrijsko primorje Istrska županija
Večja naselja	Buje Buzet Izola Koper Labin Lucija Motovun Pazin Piran Poreč Pula Rovinj Umag
Slovenska Istra (občine)	Ankaran Koper Izola Piran
Hrvaška Istra	Istrska županija Hum Istarske toplice Novigrad Pičen Roč Vodnjan Višnjan Primorsko-goranska županija Ika Lovran Opatija
Italijanska Istra (občine)	Dolina Milje
Zgodovinski spomeniki	Cerkev svete Marije na Škriljinah Evfrazijeva bazilika Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje Puljska arena
Avtohtone živali	Istrska pramenka Boškarin
Naravne znamenitosti	Brioni Limski kanal Pazinska jama
Arhitektura v Istri	Benečanka Kažun Pretorska palača Suhozid Kanal svetega Jerneja Tonina hiša
Tehnična dediščina	Istrski topo Batana Sečoveljske soline Porečanka
Otoki	Crveni Otok (Sveti Andrija) Mali Brion Maškin Sveti Andrija Uljanik Veruda Veliki Brion
Istrska kuhinja	Bakala Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre Fritule Hroštule Polenta Istrski fuži Istrski ovčji sir Pašareta