Janko Prunk
Rojstvo30. december 1942(((padleft:1942|4|0))-((padleft:12|2|0))-((padleft:30|2|0))) (81 let)
Loka pri Zidanem Mostu
BivališčeLjubljana, Slovenija
Državljanstvoslovensko
Poznan popolitologija
novejša zgodovina
slovenski krščanski socializem
Spletna stran
jankoprunk.com

Janko Prunk, izgovorjava , slovenski zgodovinar in politik, * 30. december 1942, Loka pri Zidanem Mostu.

Prunk piše in je pisal o novejši zgodovini, nastanku modernih političnih formacij in zgodovini socialne in politične filozofije v Sloveniji in o idejni in politični zgodovini Evrope od konca 18. stoletja do danes, še posebej o problematiki slovenskega krščanskega socializma in o slovenskem narodnem vprašanju.

Življenje

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1966 diplomiral iz zgodovine, magistriral leta 1972 (zagovor magistrskega dela 30.10.1972), doktoriral pa leta 1976 (obramba 27.12.1976, promocija 7.3.1977) s takrat kontroverzno temo Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda 1918-1941. Pozneje se je usposabljal tudi na Univerzi v Leipzigu in na Visoki šoli za socialne študije v Parizu. Med letoma 1984, 1988 in 1995 je bil štipendist fundacije Alexander von Humboldt in je kot gostujoči profesor poučeval na univerzah v Kölnu in Freiburgu. Je član Inštituta za evropsko zgodovino v Mainzu in sodelavec Centra za raziskovanje evropske integracije v Bonnu. Zaposlen je bil na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (kasneje preimenovan v Inštitut za novejšo zgodovino) in obenem poučeval, sprva na Pedagoški akademiji, nato pa zgodovino jugoslovanskih narodov (od 1988 kot redni profesor) na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer se je 1995 (ko je za Stanetom Južničem prevzel predavanja iz novejše/sodobne oz. Moderne zgodovine) tudi v celoti zaposlil in se tam leta 2012 tudi upokojil.

Po upokojitvi se je poleg strokovnega dela lotil tudi leposlovja in izdal zgodovinski roman, ki se dotika časa in konteksta svoje doktorske disertacije z naslovom Iskanje pristana (2021). Njegovo zadnje delo je monografija Zgodovina slovenske politične misli (Cankarjeva založba, 2023).

Politika

Bil je tudi aktivno udeležen v politiki. Kot zgodnji občudovalec Jožeta Pučnika se je leta 1990 priključil Socialdemokratski stranki Slovenije. Stranko je zapustil spomladi leta 2008.[1] Bil je minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji v prvi vladi Janeza Drnovška (1992-93).[2]

V letu 2005 ga je zunanji minister Dimitrij Rupel imenoval za predsednika slovensko-hrvaške zgodovinske komisije.[3]

Priznanja in nagrade

Dela

Opombe

Glej tudi

Zunanje povezave

Uradno spletno mesto