Janko Prunk

Rojstvo	30. december 1942 (81 let) Loka pri Zidanem Mostu
Bivališče	Ljubljana, Slovenija
Državljanstvo	slovensko
Poznan po	politologija novejša zgodovina slovenski krščanski socializem
Spletna stran
jankoprunk.com

Janko Prunk, izgovorjava (pomoč·info), slovenski zgodovinar in politik, * 30. december 1942, Loka pri Zidanem Mostu.

Prunk piše in je pisal o novejši zgodovini, nastanku modernih političnih formacij in zgodovini socialne in politične filozofije v Sloveniji in o idejni in politični zgodovini Evrope od konca 18. stoletja do danes, še posebej o problematiki slovenskega krščanskega socializma in o slovenskem narodnem vprašanju.

Življenje

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1966 diplomiral iz zgodovine, magistriral leta 1972 (zagovor magistrskega dela 30.10.1972), doktoriral pa leta 1976 (obramba 27.12.1976, promocija 7.3.1977) s takrat kontroverzno temo Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda 1918-1941. Pozneje se je usposabljal tudi na Univerzi v Leipzigu in na Visoki šoli za socialne študije v Parizu. Med letoma 1984, 1988 in 1995 je bil štipendist fundacije Alexander von Humboldt in je kot gostujoči profesor poučeval na univerzah v Kölnu in Freiburgu. Je član Inštituta za evropsko zgodovino v Mainzu in sodelavec Centra za raziskovanje evropske integracije v Bonnu. Zaposlen je bil na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (kasneje preimenovan v Inštitut za novejšo zgodovino) in obenem poučeval, sprva na Pedagoški akademiji, nato pa zgodovino jugoslovanskih narodov (od 1988 kot redni profesor) na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer se je 1995 (ko je za Stanetom Južničem prevzel predavanja iz novejše/sodobne oz. Moderne zgodovine) tudi v celoti zaposlil in se tam leta 2012 tudi upokojil.

Po upokojitvi se je poleg strokovnega dela lotil tudi leposlovja in izdal zgodovinski roman, ki se dotika časa in konteksta svoje doktorske disertacije z naslovom Iskanje pristana (2021). Njegovo zadnje delo je monografija Zgodovina slovenske politične misli (Cankarjeva založba, 2023).

Politika

Bil je tudi aktivno udeležen v politiki. Kot zgodnji občudovalec Jožeta Pučnika se je leta 1990 priključil Socialdemokratski stranki Slovenije. Stranko je zapustil spomladi leta 2008.^[1] Bil je minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji v prvi vladi Janeza Drnovška (1992-93).^[2]

V letu 2005 ga je zunanji minister Dimitrij Rupel imenoval za predsednika slovensko-hrvaške zgodovinske komisije.^[3]

Priznanja in nagrade

1999 - priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije za zasluge pri utrjevanju slovenske identitete v svetu
2012 - zlata plaketa Univerze v Ljubljani
2014 - zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.
2016 - Zoisova nagrade za vrhunske dosežke (za znanstveno monografijo Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015)

Dela

Janko Prunk, Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1977;
Janko Prunk (1984). Boris Kidrič. Mladinska knjiga.
Janko Prunk, Slovenski narodni programi : narodni programi v slovenski politični misli od 1848 do 1945. 2. izd., Ljubljana, Društvo 2000, 1987;
Janko Prunk, Nova slovenska samozavest : pogovori s slovenskimi političnimi prvaki. Ljubljana, 1990;
Janko Prunk, Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992). Ljubljana, 1992;
Janko Prunk, Vodnik po slovenskih vinorodnih okoliših, Ljubljana, 1994, ISBN 961-90119-1-0;
Janko Prunk, Kratka zgodovina Slovenije, Ljubljana, 1996, ISBN 961-90119-2-9;
Die rationalistische Zivilisation. Bonn: Zentrum für Europäische Integrationsforschung Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität. 2003. ISBN 3-936183260. (spletna objava);
Janko Prunk, Slovenian historia (v finskem jeziku), Kirja-aurora, 2004, ISBN 951-29-2678-4;
Janko Prunk, Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama. Ljubljana, Društvo 2000, 2004;
Janko Prunk, Žrtve vojne in revolucije, Državni svet Republike Slovenije, 2005, ISBN 961-6453-08-4;
Janko Prunk, Cirila Toplak in Marjeta Hočevar, Parlamentarna izkušnja Slovencev : 1848-2004. 2. razširjena izd. Knjižna zbirka Politični procesi in institucije. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 2006, ISBN 961-235-223-2;
Janko Prunk, Facts about Slovenia (v angleškem jeziku), Vlada Republike slovenije, 2005, ISBN 961-6435-10-8;
Janko Prunk, Fakten über Slowenien (v nemškem jeziku), Kommunikationsamt der Regierung der Republik Slowenien, 2007, ISBN 978-961-6435-44-4;
Janko Prunk, Datos sobre Eslovenia (v španskem jeziku), Eslovenia Instituto de Geodesía de Eslovenia, 2007, ISBN 978-961-6435-42-0;
Janko Prunk, Kratka zgodovina Slovenije. 3. razširjena in dopolnjena izd. Ljubljana, 2008;
A Brief History of Slovenia (3. dopolnjena izd.). Ljubljana: Založba Grad. 2008. ISBN 978-9619244807.;
Racionalistična civilizacija : 1776-2000. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2008. ISBN 978-9610106296..
Janko Prunk, Faits sur la Slovénie (v francoskem jeziku), Bureau gouvernemental pour la communication, 2009, ISBN 978-961-6435-58-1;
Facts about Slovenia. Government Communication Office. 2011. ISBN 978-961-6435-55-0.
Janko Prunk (2014). Sto let življenja slovenskih političnih strank : 1890-1990. Marjetka Rangus. Založba FDV. ISBN 978-961-235-683-5.
Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015. Cankarjeva založba. 2015. ISBN 978-961-282-131-9.*

Opombe

↑ Intervju v reviji Mag^{[mrtva povezava]} (2008)
↑ Vlada republike Slovenije Arhivirano 2010-02-06 na Wayback Machine. (1992 - 1993)
↑ Slovensko-hrvaška zgodovinska komisija, Dnevnik 2.12.2005

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Janko Prunk.

Uradno spletno mesto

p p u 2. vlada Republike Slovenije (1992–1993)
Predsednik vlade	Janez Drnovšek
Podpredsedniki vlade	Jože Pučnik • Herman Rigelnik • Viktor Žakelj
Ministri	Janez Kopač in Mitja Gaspari (za finance) • Igor Bavčar (za notranje zadeve) • Dimitrij Rupel (za zunanje zadeve) • Janez Janša (za obrambo) • Miha Kozinc (za pravosodje) • Jože Protner (za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) • Marjan Krajnc (za promet in zveze) • Miha Jazbinšek (za varstvo okolja in urejanje prostora) • Jožefa Puhar (za delo) • Božidar Voljč (za zdravstvo, družino in socialno varstvo) • Slavko Gaber (za šolstvo in šport) • Peter Tancig (za znanost in tehnologijo) • Borut Šuklje (za kulturo) • Davorin Kračun (za planiranje) • Maks Tajnikar (za ekonomske odnose in razvoj) • Dušan Šešok (za industrijo in gradbeništvo) • Jelko Kacin (za informiranje) • Alojz Janko (za zakonodajo) • Janko Prunk (za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji) • Božidar Voljč (za zdravstvo, družino in socialno varstvo) • Janez Sirše (za turizem in gostinstvo) • Jožef Jeraj in Davorin Valentinčič (za trgovino) • Ana Osterman (za borce in vojaške invalide)
Koalicija	LDS • SDS • ZLSD • ZS • Demokratska stranka Slovenije • DSS
Vlada Republike Slovenije • Politika Slovenije • Državni zbor Republike Slovenije

p p u Zoisova nagrada
Zoisova nagrada za življenjsko delo	Aleksandra Kornhauser in Nace Šumi (1997) Zmaga Kumer (1998) France Bernik (1999) Vinko Kambič in Stane Gabrovec (2000) Janko Kos (2001) Mirko Ramovš (2002) Franc Vodopivec (2003) Davorin Dolar in Dušan Ferluga (2004) Miha Tišler in Jože Maček (2005) Jože Toporišič (2006) Janez Orešnik (2007) Robert Blinc in Ignacij Voje (2008) Alojz Kralj (2009) Kajetan Gantar (2010) Gabrijel Kernel in Boris Žemva (2011) Blaž Rozman (2012) Zinka Zorko (2013) Vito Turk in Janez Levec (2014) Peter Fajfar (2015) Uroš Skalerič in Branko Stanovnik (2016) Slobodan Žumer (2017) Milica Kacin Wohinz in Boštjan Žekš (2018) Alenka Šelih in Josip Globevnik (2019) Tamara Lah Turnšek in Radovan Stanislav Pejovnik (2020) Anuška Ferligoj in Julijana Kristl (2021) Marijan Pavčnik in Radovan Komel (2022) Joso Vukman in Danilo Zavrtanik (2023)
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti	Franc Gubenšek, Venčeslav Kaučič, Robert Zorec, Marko Robnik, Dušan Repovš (1997) Vito Turk (1998) Rudi Podgornik, Tatjana Avšič Županc, Bojan Magajna (1999) Marko Andrej Zupan, Stojan Stavber, Slavko Splichal (2000) Marijan Pavčnik, Leopold Škerget, Matjaž Omladič (2001) Jože Vižintin, Dragan Marušič, Dragan D. Mihailović (2002) Dean Komel, Drago Matko, Boris Sket (2003) Marko Mikuž, Danilo Zavrtanik, Božo Plesničar (2004) Tomaž Prosen, Dušan Turk (2005) Marjeta Šašel Kos, Marija Kosec, Željko Knez (2006) Svjetlana Fajfer, Sandi Klavžar, Ivan Bratko (2007) Peter Križan, Marko Topič (2008) Igor Muševič, Marko Jesenšek, Roman Jerala (2009) Janez Kranjc, Janez Dolinšek, Mihael Drofenik, Blaž Zupan, Andrej Jamnik (2010) Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič, Boris Turk (2011) Janez Bonča, Tadej Battelino, Matjaž Valant (2012) Janko Kos, Dušanka Janežič, Miran Gaberšček (2013) Milena Horvat, Gorazd Meško (2014) Mitjan Kalin, Tomaž Pisanski, Borut Štrukelj (2015) Janko Prunk, Božidar Šarlet (2016) Rajko Bratož, Janez Plavec, Zdravko Kravanja (2017) Marko Noč, Robert Dominko, Matjaž Perc (2018) Nives Ogrinc, Enes Pasalic, Denis Arčon (2019) Barbara Malič, Gregor Anderluh, Andrej Filipčič, Samo Stanič, Marko Zavrtanik, Kozma Ahačič (2020) Stanislav Gobec, Goran Dražić, István Kovács, Tomaž Zwitter (2021) Nada Lavrač, Maja Ravnikar, Ester Heath, Bojan Kuzma (2022) Aleksey Kostenko, Igor Križaj, Igor Škrjanc, Marko Snoj (2023)
Znanost v Sloveniji Žiga Zois

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 CONOR (Slovenija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Norveška Francija (data) Nemčija Izrael ZDA Češka republika Nizozemska
Znanstvene podatkovne baze	SICRIS (Slovenija) 1
Drugo	SUDOC (Francija) 1

Kategorije