Janez Dolenc, slovenski literarni zgodovinar, učitelj slovenščine in planinec, * 5. september 1926, Četena Ravan v Poljanski dolini, † 4. april 2012,[1] Tolmin.
Janez Dolenc | |
---|---|
![]() Janez Dolenc | |
Rojstvo | 5. september 1926[2] Četena Ravan |
Smrt | 4. april 2012[2] (85 let) Tolmin |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() |
Poklic | literarni zgodovinar, gornik, slavist, folklorist, univerzitetni učitelj |
Leta 1937 se je vpisal na kranjsko gimnazijo, vendar je nemška okupacija Slovenije za več let prekinila njegovo šolanje, saj je bil interniran v Dachau. Tako je maturiral šele leta 1950 na ljubljanski realki. Izobraževalno pot je nadaljeval na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1952 prejel študentsko Prešernovo nagrado za nalogo z naslovom Pripovedi poljanskega narečja. Diplomiral je leta 1957, naslednje leto pa se je zaposlil kot profesor slovenščine na učiteljišču v Tolminu. Tu je deloval 30 let, poleg tega je v letih od 1979 do 1989 kot višji predavatelj predaval metodiko slovenskega jezika in mladinsko književnost v enoti ljubljanske Pedagoške akademije v Novi Gorici.
Že od srednješolskih let se je ukvarjal z raziskovanjem vsega rovtarskega področja od Bovca do Škofje Loke – tako ljudskega izročila kot kulturnih delavcev in njihovega dela. Zelo rad je tudi zahajal (z dijaki in študenti) po okoliških hribih. Objavljal je v Loških razgledih, Goriškem vestniku, Jeziku in slovstvu, Traditionesu, publikacijah ZRC SAZU, uredil je Tolminski zbornik leta 1975 in Potresni zbornik leta 1980. Napisal je dve monografiji: o Simonu Gregorčiču leta 1989, o Francetu Bevku leta 1990, poleg tega je v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev uredil zbrano delo Ivana Preglja. Po upokojitvi se je ukvarjal z življenjem in delom Gregorja Kreka, prvega profesorja slovanske filologije na Univerzi v Gradcu. Na njegovo pobudo sta Inštitut za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU in Inštitut za slavistiko na graški univerzi v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije organizirala simpozij o Gregorju Kreku v Gradcu in na Četeni Ravni. Njegova bibliografija obsega preko 320 strokovnih člankov in razprav, leta 2006 je za svoje zbiralsko delo prejel Štrekljevo nagrado; 2011 pa za delo na področju slovstvene folklore Murkovo nagrado. Bil je tudi častni član slovenskega slavističnega društva.