Marko Terseglav | |
---|---|
Rojstvo | 8. september 1947 (76 let) Ljubljana |
Državljanstvo | ![]() ![]() |
Poklic | literarni zgodovinar, univerzitetni učitelj |
Marko Terseglav, slovenski etnolog, literarni zgodovinar, * 8. september 1947, Ljubljana.
V Ljubljani je maturiral, študiral slavistiko in primerjalno književnost ter leta 1972 diplomiral. Leta 1980 je magistriral z nalogo Prešeren in slovenska ljudska pesem ter leta 1993 doktoriral z nalogo Uskoška pesemska dediščina Bele krajine. Po diplomi se je zaposlil v Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer dela še danes kot znanstveni sodelavec. Kot štipendist nemške vlade se je v zimskem semestru 1980/81 izpopolnjeval v folkloristiki in etnologiji na Humboldtovi univerzi v Berlinu, kamor se je v naslednjih letih vračal na specializacijo. Na krajših, enomesečnih izpopolnjevanjih iz folkloristike je bil še v Bratislavi (1976), v Brnu (1976) in v Zagrebu (1980). Tri leta je bil lektor slovenščine na univerzi v Osijeku, leta 1995 je postal docent, 2001 pa izredni profesor folkloristike na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Področje njegovega znanstvenega dela obsega štiri pomembnejše sklope: zgodovino folkloristične misli na Slovenskem, metodološko-teoretične probleme ljudske duhovne kulture, razmerje med ljudskim in umetnim pesništvom in medetični odnosi. K njegovim teoretičnim delom sodi knjižica Ljudsko pesništvo (1987). Objavil je Porabsko pesmarico (1989) in zbirko ljudskih erotičnih pesmi Klinček lesnikov (1981), s katero smo Slovenci dobili prvo zbirko ljudskih erotičnih oziroma kvantarskih pesmi.
Med več kot dvesto petdesetimi bibliografskimi enotami so 3 samostojne monografije, 5 strokovnih knjig in okrog 30 znanstvenih člankov, med katerimi so bili nekateri objavljeni v tujih strokovnih revijah (hrvaških, avstrijskih, nemških). Strokovne recenzije njegovih knjig in znanstvenih člankov so bile objavljene v domačih in tujih (Narodna umjetnost, Demos idr.) strokovnih revijah.
Je član izvršnega odbora za folkloristiko pri Mednarodnem slavističnem kongresu in član organizacije za ljudsko kulturo IOF (International Organisation of Folklore) s sedežem na Dunaju. Aktiven je v uredniškem odboru revije Narodna umjetnost, ki jo izdaja Inštitut za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu.
Med drugim je sourednik znanstvene izdaje Slovenske ljudske pesmi in nosilec inštitutskega raziskovalnega projekta Temeljne raziskave slovenske ljudske glasbe, pesmi in plesa. Trenutno je vodja projekta Slovenska ljudska duhovna kultura v procesu globalizacije in sodelavec pri projektu Raziskave nosilcev ljudskokulturnih pojavov. Je sodelavec in sourednik temeljne izdaje Slovenskih ljudskih pesmi, ki so do sedaj izšle pri Slovenski matici v petih knjigah.
30 let je v uredniškem odboru Glasnika SED in v letih 2001–2003 je bil tudi glavni urednik Knjižnice Glasnika SED. Leta 2005 je bil urednik revije Traditiones. V Slovenskem etnološkem društvu (SED) od leta 2006 predseduje Komisiji za Murkove nagrade, priznanja in listine. Leta 2018 je prejel Štrekljevo nagrado.